Nove piste za kapitaliste

Fotografija osebni arhiv A.S.

Danes postaja vse bolj aktualno delo od doma, zato morda ni odveč, da povem nekaj osebnih izkušenj in opozorim na manj vidne posledice. 

Sama že dolgo delam od doma, pravzaprav celo življenje. Moj poklic, ilustriranje je v resnici počasno in zamudno delo, zato zelo pazim, kako bom porabila vsak trenutek. 

Ob samem ilustriranju je potrebno opraviti tudi neplačana dela, ki omogočajo, da osnovno delo lahko nemoteno teče. Brez vsakodnevnega pospravljanja ateljeja ne gre. Pogoste so okvare računalnika in popravila je potrebno organizirati, plačati in počakati, da bo delo lahko spet steklo. Tudi ta čas in strošek popravila se odšteje od zaslužka. Prav tako je z dopisovanjem, s prevajanjem, z dogovarjanjem in iskanjem novega dela, marketinškimi aktivnostmi, branjem zajetnih besedil – praviloma po večkrat –, dostavljanjem in s podobnimi nalogami, ki zavzemajo pogosto že več kot 50 odstotkov delovnega časa in omejujejo čas za ilustriranje, torej za delo, ki mi edino prinaša zaslužek v najnižji skupini na dohodninski lestvici.

Da vendarle lahko tudi kaj ilustriram, moram vse ostalo delati premišljeno in vse urediti na način, ki kasneje ne zahteva ponovnih intervencij. Pazim na sončne in deževne dneve, ker vem, da ob sončnih delo gladko teče, ob deževnih pa se pogosto zaplete in gredo takrat narejene ilustracije v smeti. Pazim tudi na ponočevanja in neredno spanje, kajti potlej moje delo ne bo uspešno in moj dohodek bo za toliko manjši. Zapletene prizore je pogosto treba narisati večkrat, vse dokler ne zadostijo mojim ali pričakovanjem naročnika, a plačana bo le končna verzija, saj se moje delo nagrajuje po rezultatu in ne po dejansko opravljenih urah. Bojim se prehladov, grip in podobnih bolezni, ker bo moj dohodek za toliko dni, kot bom bolna, spet zmanjšan. Ne vem točno, kdaj so prazniki, sobote in nedelje in kdaj natančno bo lahko dopust.

Moj redno zaposleni mož mi pogosto reče: “Ali ti sploh kdaj ne delaš?”

Njegov način dela je namreč povsem drugačen. Njemu plača teče, ne glede na to ali je bil kak dan neuspešen pri delu ali ga je bolela glava ali pa je dober film gledal pozno v noč in bil potem neprespan v službi, saj je plačan po urah prisotnosti na delovnem mestu. Če se prehladi, takojšnje bolniško nadomestilo poskrbi, da lahko doma v miru počaka, da bolezen mine. Veseli se praznikov, vikendov in dopusta, saj ve, da bo takrat prost službenih obveznosti.

A dandanes tudi on dela od doma. In vse pogosteje se sprašuje, ali kdaj sploh ne dela. Še za kosilo se težko dogovoriva, ker se vrstijo nujni službeni klici, video-konference, sestanki in pogostokrat lahko s poglobljenim delom začne šele pozno popoldne. Ali pa nekaj delovnih obveznosti preloži na vikend. 

“Če ne boš šel zjutraj ven, se ti bo zgodilo, da boš tudi po tri dni v pižami in ne boš vdihnil svežega zraka,” ga poznavalsko opozarjam. 

Poleg izraza delo na daljavo se v poslovnih krogih pojavlja nova jezikovna domislica “smart working” ali po naše, “pametno delanje”. To je nov model dela, ki uporablja sodobne tehnologije in razvoj obstoječih tehnologij za zatrjevano izboljšanje učinkovitosti in zadovoljstva pri delu. Prinaša dve ključni ideji: poceniti način dela in uporabiti tehnologije za njegovo izvajanje. Če je delo na daljavo najprej preneslo delo iz pisarne domov, ga pametno delo prinaša skoraj kamor koli – na dopust, v park ali kavarno, v čakalnico na letališču in celo v bolnišnico.

Pogosto se v javnosti poudarja domnevne prednosti dela na daljavo in pametnega dela – za zaposlene. Katere vse pa so prednosti za delodajalce?

  • Delodajalec se otrese obratovalnih stroškov, najemnine za delovne prostore, stroškov za elektriko, ogrevanje, opremo ter vzdrževanje. Zdaj delavec sam poskrbi za večino. Toda ali bo ta prihranek delodajalec podelil s svojimi zaposlenimi? 
  • Prihranek je tudi pri potnih stroških in stroških potovanj, prihrani se stroške udeležbe na sejmih, na konferencah in strokovnih srečanjih.
  • Delo na domu prinaša tudi drugi merski koncept. Namesto na opravljenem številu ur je poudarek na rezultatih. Iz osebnih izkušenj vem, da je prav ta poudarek pogosti vzrok za veliko neplačanega garanja. 
  • Ker delo od doma ne bo več tako logistično naporno, se računa na možnost podaljšanja časa do upokojevanja in s tem prihranek stroškov države za zgodnje pokojnine. 
  • Poveča se izbira in možnost zaposlovati najcenejšo in najbolje strokovno usposobljeno lokalno in globalno delovno silo. Delo na daljavo na široko odpira vrata neusmiljeni globalni konkurenci za delovna mesta. To bo povečalo domačo brezposelnost in zmanjšalo vplačevanje v socialno blagajno države, kar bo zahtevalo od prebivalk in prebivalcev večje prispevke za socialno varnost.
  • Odpuščanje ljudi je z daljave veliko bolj udobno. Če se kdo upre, se ga lahko hitro zamenja s kom drugim. Ne da bi tvegali ugovore kolektiva.
  • Na roke zaposlovalcem gre tudi nezmožnost armade delavk in delavcev, da se organizirajo in povežejo v prizadevanjih za boljše pogoje dela zaradi osamitve, saj se medsebojno ne poznajo, vodeni so z nevidnimi nitmi in razpršeni po raznih lokacijah, državah, sobah in stanovanjih. Znano je, da pri taki osamitvi izkoriščanje delavk in delavcev doseže najvišjo stopnjo, hkrati pa je najvišji tudi dobiček za podjetja in korporacije.
  • Delo od doma ogrozi osebno življenje delavcev.
  • Obstoj tako imenovanega tehničnega kadra, denimo tajnic, administratorjev, ekonomov, snažilcev in vratark, je pod vprašajem. Njihovo delo seveda ni in ne bo izginilo. Le delodajalci ga bodo najverjetneje spontano in brez stroškov prenesli na zaposlene doma. Ti bodo morali sami čistiti in urejati svoje delovne prostore, se ukvarjati s pokvarjenimi računalniki, študirati o delovanju aplikacij, izpolnjevati bolniške kartone ali kake nove obrazce in opraviti številne pogovore in dogovore, ki so povezani z delom, tudi izven svojega delovnega časa. 

Če malo pretiravam, bodo kmalu doma – in ne le zaradi korone, ampak zaradi prihranka – ostali še otroci in stari starši, saj bo najceneje, da se oskrbi otroke in stare starše pametno, na domu. Tako bo vse več bremen padlo na zaposlene, ki bodo, če bodo želeli izpolniti naloge delodajalcev, postali vse bolj zasedeni z delom in vse manj plačani za svoje delo.

Naj sklenem. Že na prvi pogled je jasno, da delo od doma oziroma “pametno delanje” prinaša podjetjem in korporacijam velik prihranek in nov vir dobička. Ga bodo pripravljeni podeliti z delavkami in delavci? Najverjetneje ne, saj to možnost in samo idejo uspešno prekrivajo s poudarjanjem vseh domnevnih prednosti, ki jih ima delo od doma za zaposlene: od kasnejšega vstajanja, dela v prijetnem okolju, prihranka časa za pot na delo in z dela, do lažjega servisiranja in prilagajanja potrebam družine. Saj veste, najprej se pokaže korenček, potem sledi palica. Zato je dobro in prav, da sedaj, ko se stvari postavljajo na novo, jasno pogledamo obe plati.

Ni čudno, da je sodobni italijanski filozof Diego Fusaro delo od doma proglasil za “triumf” kapitala, ki mu je uspelo, da sta naša hiša in naš dom v resnici postala kapitalistično podjetje.

“Sedaj delo ni več drugi del vašega življenja, ampak postane vse vaše življenje. Ves vaš čas za življenje je sedaj vštet v delo. Ste sami, popolnoma izolirani, nimate več razredne zavesti, ste dodatek kapitala. To je že naša nova stvarnost in v interesu kapitala je, da tako tudi ostane,” pravi Diego Fusaro.


Misel, ki jo želiš podeliti? Veseli je bomo.
E-mail naslov nam bo omogočil, da odgovorimo.