Kako lahko izmeriš bolečino, ki jo občutiš, ko tvojo domovino brišejo, medtem ko svet v tišini opazuje? Piše Wafaa Kanan.

Kaj sem se o integraciji naučila v barakarskem naselju na robu najlepšega mesta. Piše Katja Fidler.

Od posledic podnebnega zloma do nasilja sodobnih migracijskih politik in etničnega čiščenja Palestine – eden od mislecev, ki sto let po svojem rojstvu ponuja orodja in povezuje boje ljudi za pravičnejšo, skupno prihodnost, je nedvomno Frantz Fanon, piše filozofinja Marina Gržinić.

“Sestavljanka je začela dobivati neko sliko in začel sem razmišljati o tem, da je menda končno napočil čas za dodelitev lastne bivalne enote.” V sodelovanju z društvom Kralji ulice objavljamo zapis življenjske izkušnje Bokija.

Naključno nasilje, imperialna logika mej, uničevanje človeških in nečloveških življenj ter populistična toksičnost so danes najbolje vidni v Gazi. Genocid, ki ga tam izvršuje Izrael, ni prelom logike holokavsta, ampak njegovo strukturno, tehnološko dodelano nadaljevanje, piše filozofinja Marina Gržinić. “Namesto, da bi to prekinilo vsakdan, te novice vsakdan posrka vase. Podobe izstradanih otrok obkrožajo svet, učinek pa je – normalizacija.”

Palestinski novinar in kmet Fareed Taamallah piše o času obiranja oljk, ki je čas veselja, druženja in praznovanja – a ga vse bolj zaznamujeta negotovost in tesnoba.

Palestinski novinar in kmetovalec Fareed Taamallah piše, kako so, medtem ko je predsednik predstavniškega doma ZDA trosil visokoleteče besede, naseljenci požigali polja v bližnjih palestinskih vaseh, in potrjevali njegovo preroštvo, ko je zatrjeval, da so oni tisti, ki imajo izključno pravico do palestinske zemlje, in da z vidika Amerike na njej ni mesta za Palestinke in Palestince. Kot Palestinec, ki živi v Palestini, sporoča kolonialni gospodi: mi, Palestinke in Palestinci, resnični skrbniki in lastniki te zemlje, bomo ostali tu.

Ob stopnjevanju izraelskega genocida in etničnega čiščenja na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju dokumentarni film ni več samo umetnost in upor, ampak tudi dokazno gradivo. O vprašanju obstanka človečnosti piše filozofinja Marina Gržinić.

Objavljamo zapis sodelavca Amnesty International iz Gaze: “Ponižanje. Sramota. Pobijanje. Huliganstvo. Kri. Žalost. Obup. Bridkost. Smo hodeči mrtveci, zaviti v svoje mrtvaške prte.”

Filozofinja Marina Gržinić ponuja razmislek ob pogovornem večeru s posebno poročevalko ZN Francesco Albanese o vztrajajočih rasizmih kot posteljici kapitalizma. Na sistemsko logiko izključevanja ni mogoče odgovoriti drugače kot s kritičnim razmislekom in udejanjem upora sistemu, ki uničuje človeka, je prepričana.

O pasteh, ki jih nastavlja kapitalistični sistem odziva na duševne stiske ljudi, piše v jubilejni izdaji časopisa za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja Anja Žerjav. Članek objavljamo v sodelovanju z revijo Kralji ulice.

Filozofinja Marina Gržinić opozarja na rdečo nit, ki v letošnjem letu povezuje obletnice konca druge svetovne vojne in holokavsta ter genocida v Srebrenici z odvijajočim se genocidom v Gazi. Nikoli več.

Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Čez Sredozemlje prinaša glasove Palestink in Palestincev, ki jih poskuša izraelska vojska izbrisati. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.

V okviru Kuha ulica ne pripravljamo zgolj hrane, opisuje Jože Drol pobudo, ki živi in zadiši na vsaka dva tedna, a je še mnogo več.

Danes, ko bo EU ponovno razpravljala o možnih ukrepih zoper Izrael, bo med Telavivom in Ljubljano poletelo prvo letalo izraelske družbe Israir, katere lastnik je na seznamu podjetij, ki služijo z nezakonitimi naselbinami na palestinskih okupiranih območjih.

O nujnosti dekolonizacije solidarnosti s Palestino in njenim prebivalstvom piše Mustafa Jayyousi.

“Gre za to, da prepoznamo potencial v vsakem človeku, ne glede na njegove okoliščine.” O pomenu cestnih časopisov in njihovih prodajalk ter prodajalcev piše Jean Nikolič.

V sodelovanju s portalom Istraga.ba objavljamo dva komentarja sarajevskega novinarja in urednika Avda Avdića o obsodbi srbskega politika BiH Milorada Dodika.

O izraelski vojni na Gazo, ki presega zgolj ubijanje, piše Andraž Rožman. Ekocid, uničevanje okolja in ustvarjanje razmer, v katerih življenje in preživetje nista mogoča, je ena od možnih oblik izvrševanja genocida.

Najbogatejši človek na svetu nima težav uničevati naravo za množično proizvodnjo svojih električnih vozil. O tem, kako v Nemčiji ljudje, ki se borijo za varstvo okolja in delavske pravice, niso pozabili niti predali boja, piše Andraž Rožman.

Objavljamo zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Ljudje ji pripovedujejo, kako poskušajo preživeti med vsesplošno vojno proti palestinskim ljudem. “Uporablja se različna orožja: tudi orožje lakote in orožje odrekanja čistoče ter higiene,” opisujejo smrtonosnost.

O palestinskih umetnikih in umetnicah na razstavah beneškega bienala piše Lilijana Stepančič.

Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab, ki ji je bil dom Khan Yunis v Gazi. Čez Sredozemsko morje prinaša glasove Palestincev, ki jih izraelska uničevanje in vojaški teror silijo iz njihovih domov v razseljenost in ponižanje. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.

Dnevni pokoli civilistov v Gazi, dnevni napadi nezakonitih izraelskih naseljencev in izraelske vojske na Palestinke in Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, mučenje palestinskih zapornikov in preprečevanje dostopa v izraelske zapore Mednarodnemu odboru Rdečega križa – slovensko zunanje ministrstvo si želi nadaljevanje dialoga. 

“Izkušnje kažejo, da sta ozaveščanje javnosti in delo z družinami absolutno prednostni področji,” piše o spoprijemanju z brezdomnostjo mladih LGBTIQ+ oseb Jean Nikolič. “Moramo odpreti oči in gledati ljudi s srcem, saj jih ogromno živi v stiskah, ki jih ne vidimo ali pa jih ne želimo videti.”

Slovenske političarke in političarji odlično razumejo situacijo na okupiranih palestinskih ozemljih. A Slovenija z dosedanjimi ukrepi posledice kršitev blaži, namesto da bi bil cilj, da se končajo.

Bežanje Slovenije od odgovornosti, ki jih ima kot suverena članica mednarodne skupnosti, še ni bilo očitnejše, kot je ob genocidu, ki smo mu priča v Gazi.

Avstralska profesorja opozarjata na povezanost naseljenskega kolonializma z genocidi. Nujno je, sta prepričana, da se Evropa sooči z lastno preteklostjo naseljensko-kolonialnih zločinov.

V dneh, ko ministrstvo za obrambo pošilja srednješolcem na dom vabila na zabavno-izobraževalni dogodek z besedami “skladno z določili zakona o vojaški dolžnosti ste letos postali vojaški obveznik”, in ko v prestolnici EU rožljajo, da je potrebno zagnati vojno gospodarstvo, civilna družba v Sloveniji poziva na shod za solidarnost in mir.

Slovenija do danes ni pisno izrazila nestrinjanja z ravnanji izraelskih sil v Gazi ali protestirala pri predstavnikih Izraela zaradi kršitev mednarodnega prava. Na ministrstvu za obrambo ne vedo, da bi navkljub pozivom strokovnjakov Združenih narodov potekala medresorska razprava o uvedbi vojaškega embarga.

Objavljamo drugi zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Khan Yunisa v Gazi o boju za preživetje njenih sosed in sosedov med brezkončnim izraelskim bombardiranjem ter uničevanjem. Za prevod iz arabščine je poskrbela Wafaa Kanan.

Objavljamo prvi zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Khan Yunisa v Gazi o njenih sosedih in sosedah, o pacientkah in žrtvah, ki poskušajo preživeti in živeti med brezkončnim izraelskim bombardiranjem ter uničevanjem. Za prevod iz arabščine je poskrbela Wafaa Kanan.

V pogovoru za Mešanec Yahav Erez, ki dela pri izraelski organizaciji za človekove pravice Yesh Din, pojasnjuje, zakaj so na Meddržavno sodišče oddali izjavo o nezakonitosti izraelske okupacije palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu ter kako gibanje nezakonitih izraelskih naseljencev že dolgo časa načrtuje vrnitev v Gazo.

Diplomat Vladimir Simič je leta 1947 kot jugoslovanski član Posebne komisije Združenih narodov za Palestino ponudil razmisleke, ki še danes ohranjajo relevantnost pri iskanju rešitev navkljub drugačnim razmeram.

“Moj cilj je bil razumeti, zakaj je vlada prikrivala storilce, zakaj francoske feministke niso v ospredje boja postavile rasizacije reprodukcije, predvsem pa vpisati ta zločin v dolgo zgodovino rasiziranega nadzorovanja ženskih maternic in boja za reproduktivno pravičnost.” Objavljamo odlomek iz knjige Françoise Vergès, ki je ravnokar izšla pri založbi Sophia – v slovenskem prevodu imamo delo družbeno angažirane politologinje in zgodovinarke, feministke in filmske producentke z naslovom Maternica: Kapitalizem, rasizacija, feminizem.

Raziskovalka Sarah Walker, ki živi in dela v Italiji, pravi, da bombardiranje Gaze ponovno potrjuje, da so vedno sredstva in volja za krepitev vojaške industrije, ne pa za ukrepe zoper zaostrovanje podnebne krize. Gostja organizacij Humanitas in Umanotera ter govorka na konferenci Podnebne migracije je v Senegalu videla, kako gospodarske politike EU uničujejo možnosti preživetja.

Kaj počne slovenska politika, medtem ko se nadaljuje izraelsko bombardiranje Gaze, stopnjuje izraelsko nasilje na okupiranem Zahodnem bregu in v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu?

K popolnoma drugačnemu vzdušju v muslimanski četrti Jeruzalema prispeva tudi obrnjen varnostni sistem. Tukaj ne skrbijo za varnost prebivalcev kot v judovski četri, ampak prebivalce nadzorujejo. Piše Ana Lah.

Zakaj je leto dni po prvem načrtu za povojno obnovo ukrajinska pot v podrazvitost vse bolj začrtana? Piše sociologinja in raziskovalka Maja Breznik.

Naša država se je – že pred desetletji – odločila, da je pripravljena zakockati varnost lastnega prebivalstva za nadzor nad milijoni običajnih ljudi, ki jih drži pod okupacijo, piše Avner Gvaryahu, direktor izraelske organizacije Breaking the Silence, ki povezuje nekdanje vojake in vojakinje v želji, da spregovorijo o nasilju, ki ga morajo izvajati kot del okupacijskih sil države Izrael nad palestinskim prebivalstvom.

Ob novih spopadih med Gazo in Izraelom objavljamo pogovor z zdravnikom Izzeldinom Abuelaishem, ki je nastal med njegovim obiskom Slovenije letos maja. Izraelski izstrelki so leta 2009 ubili tri njegove hčerke in nečakinjo v njihovem domu. Odločil se je, da s petimi otroki ne bodo zgolj preživeli. Ustanovil je fundacijo, napisal knjigo, predava po svetu in vztraja, da je upanje realen odpor: “Človeška domišljija ne pozna in ne priznava meja. Nič ni trajno. Vse se spreminja. Noben kolonialni sistem ali okupacijski režim nista nikoli trajala večno. Ni mogoče.”

Bil je deveti maj, ko je po reki priplavalo truplo. A da bi zbudilo široko družbeno ogorčenje, je bilo napačne barve. Bilo je neizbežna posledica delovanja naših zahodnih družb in evropskih politik za preprečevanje migracij, so prepričane raziskovalke. 

Filozofinja in znanstvena svetnica na ZRC Sazu Marina Gržinić opozarja na elitistični populizem sodobnih politik, ki se prvenstveno ukvarjajo zgolj še z upravljanjem s smrtmi: družbenimi, ekonomskimi ali telesnimi. Spremembe v stranki Levica postavlja v širši okvir dosedanjih izkušenj in pasti levih političnih strank v Evropi.

Indijski zgodovinar in novinar postavlja posledice ruske vojne v Ukrajini v širši okvir: milijarde ljudi po svetu živijo v lakoti in pomanjkanju hrane ne zaradi te vojne ampak zaradi finančnih špekulacij na svetovnih trgih s hrano.

Tehnologija je kot vse ostalo, minljiva, je prepričan ganski aktivist, ki že skoraj dve desetletji sodeluje pri gradnji mostov med Slovenijo in Gano. Njegove izkušnje izhajajo tako iz modrosti malih vaških okolij kot iz sistema mednarodnih korporacij, ki prek financiranja nadzorujejo različne razvojne projekte. Utrjujejo ga v prepričanju, da skromna dejanja ponujajo boljšo prihodnost.

Šest let po zadnjem boju zoper deportacije družin in posameznikov na Hrvaško se posamezniki, organizacije in kolektivi ponovno trudijo prepričati vlado, da sta človečnost in logika lahko temelj najučinkovitejših politik.

V nasprotju s poceni hrano je zdrava hrana nesramno draga. Piše Maja Klemenčič.

V sodelovanju z Založbo /*cf. objavljamo izsek iz nove monografije Ane Podvršič Iz socializma v periferni kapitalizem: neoliberalizacija Slovenije. Posledice Washingtonskega in Bruseljskega konsenza, ki so preoblikovale slovensko gospodarstvo in družbo v manj solidarni in enakopravni, čutimo danes in jih velja razumeti.

Delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju so se lani organizirali v sindikat Zasuk. Njegova aktivna člana sta tudi fotograf Jaka Babnik in sociologinja Katja Praznik, ki je ob fotografski razstavi Pigmalion v Jakopičevi galeriji pripravila besedilo za spremljajoči katalog. Njena analiza, kako institucionalni sistem povzdiguje idejo o poklicanosti delavk in delavcev v kulturi k ustvarjanju, nato pa jo zlo-uporabi za izoriščevalsko podplačanost njihovega dela ob odsotnosti delavskih standardov, ostaja žal boleče aktualna.

“V društvu Kralji ulice sem se našla, počutim se sprejeto,” piše Špela Blatnik o nepripadanju v nobeno stereotipno skupino in pomenu okolja, kjer lahko ponudiš – in veš, da ti bo, ko boš potreboval, ponujena – pomoč.

Objavljamo poziv k izrazom solidarnosti delavsko vodene tovarne VIOME v Solunu. V zadrugi je 24 članov, ki si služi denar za preživetje s svojim delom, da bi tovarna, ki so jo izigrani delavci zasedli leta 2011, še naprej ostala zatočišče izkoriščanih in vozlišče bojev za boljšo alternativo. V zadnjih tednih so del množičnih protestov po vsej državi zoper politike vnemara oblasti, ki že leta vodijo zgolj v vse več smrti: potnikov na vlakih, migrantk ali obolelih za covidom.

Sindikat Tuš ni star še niti dve leti. Beleži pomembne uspehe in zmage. Njegova predsednica poudarja demokratičnost in transparentnost, komunikacijo in delovanje članov in članic. Večkrat poudari, da lahko moč, ki je v številčnosti delavk in delavcev, doseže marsikaj. Iluzij, da je preprosto, nima.

Dobro desetletje potem, ko so Mariborčanke in Mariborčani navdihnili celo Slovenijo s tem, da so lokalnega samodržca “odnesli vun”, pomemben del prebivalstva razvija naprej prakse samoorganiziranega delovanja in odločanja v okviru desetih zborov samoorganiziranih četrtnih skupnosti. Ob jubileju so zbrali izkušnje in načela, ki jih vodijo naprej.

Februarska številka časopisa Kralji ulice je dvestota. Ob tem mejniku in prihajajočem dogodku v Kinu Šiška objavljamo zapisa kralja in kraljice iz januarske številke. Skupnost in dom s(m)o ljudje. Da bomo lahko vsi tudi ostali ljudje, pa velja prisluhniti izkušnjam: najprej stanovanje – varen in dostojen prostor za vsakega in vse.

Zdelo bi se mi lepo, da bi se okoli te dejavnosti ustvarila še bolj povezana skupnost, da bi lahko o ponovni uporabi smeti sproščeno kramljali in izmenjevali izkušnje. O potencialih prihodnosti piše Špela Razpotnik.