Profesorica in raziskovalka Leila Farsakh o vse bolj sofisticiranih in razvejanih izaelskih mehanizmih podrejanja in o tem, zakaj je projekt izgradnje palestinske države izvenel.
Vsakodnevni boji, s katerimi se soočamo, ostanejo večini skriti, a so prizadevanja za boljše življenje vredna vsake minute truda, piše prodajalka časopisa Kralji ulice. Beda ni manko denarja, ampak manko človečnosti.
“Živimo na planetu, ki se je odločil pogledati stran ob vsem, kar se dogaja – ker se dogaja nam, Palestinkam in Palestincem.”Objavljamo zapis Wafe Kanaan, Palestinke iz Gaze, ki z družino živi v Ljubljani.
O nujnosti dekolonizacije solidarnosti s Palestino in njenim prebivalstvom piše Mustafa Jayyousi.
“Gre za to, da prepoznamo potencial v vsakem človeku, ne glede na njegove okoliščine.” O pomenu cestnih časopisov in njihovih prodajalk ter prodajalcev piše Jean Nikolič.
Komentar na to, kako je slovenska filozofska elita v času genocida in apartheida gostila na Beletrininem knjižnem festivalu izraelskega kolega.
O tem, kako si želi Nemčija danes na življenjih Palestink in Palestincev, v koraku z Izraelom, zagotoviti ponovni položaj imperialne sile, se je z berlinskim aktivistom Ramsisom Kilanijem pogovarjal Andraž Rožman.
V sodelovanju s portalom Istraga.ba objavljamo dva komentarja sarajevskega novinarja in urednika Avda Avdića o obsodbi srbskega politika BiH Milorada Dodika.
O izraelski vojni na Gazo, ki presega zgolj ubijanje, piše Andraž Rožman. Ekocid, uničevanje okolja in ustvarjanje razmer, v katerih življenje in preživetje nista mogoča, je ena od možnih oblik izvrševanja genocida.
Naša raprava je v svojem bistvu o vrednosti palestinskih življenj; o vrednosti naših šol, raziskovalnih središč, knjig, umetnosti in sanj; o vrednosti domov, za katere smo delali vsa svoja življenja, da smo jih zgradili, in kjer so spomini generacij; o vrednosti naše človečnosti in naše moči delovanja; o vrednosti teles in ambicij. Kajti če bi bile vloge obrnjene … Objavljamo slovenski prevod celotnega govora palestinske pisateljice Susan Abulhawa, ki ga je imela v elitnem debatnem društvu The Oxford Union – in ki je bil kasneje na posnetku, ki ostaja na internetu, deloma cenzuriran.
Jelena Bunić iz organizacije Marš sa Drine pojasnjuje, zakaj v Srbiji Nemčija in EU nista več pozitivni sili ter kako je »zeleni prehod« kapitalistično uničevanje regij pripeljal na domače dvorišče tudi v Evropi.
Najbogatejši človek na svetu nima težav uničevati naravo za množično proizvodnjo svojih električnih vozil. O tem, kako v Nemčiji ljudje, ki se borijo za varstvo okolja in delavske pravice, niso pozabili niti predali boja, piše Andraž Rožman.
Objavljamo zapis Abu Sameha iz Jayyousa o oljkah, ki so iz njega naredile kmeta, a ki so jih nato izruvali pred 22 leti izraelski buldožerji, da bi lahko zgradili apartheidski zid.
“Ljubljana je najlepše mesto na svetu.” Župan Zoran Janković Harajo po Ljubljani kao za Ljubljano. Medtem, skorajda tristo […]
Običajno raje pogledamo stran, ko se nam v bifejih po širnem obrobju naše dežele pogledi srečajo z moškimi, ki samotno objemajo svoje kozarce že dopoldan ter počasi luščijo težo sveta s čela. O škodljivi vseprisotnosti alkohola piše Špela Razpotnik.
Objavljamo slovenski prevod zapisa Ramzyja Barouda, avtorja knjig o Palestini in urednika spletnega portala Palestine Chronicle, ki je bil prvotno objavljen na portalu ZNetwork.
Rakan Mayasi je bil letošnji gost na festivalu Nazra palestinskih kratkih filmov, ki se je odvijal v Trstu, Gorici in Udinah. Prikazali so njegov najnovejši film Ključ o pravici palestinskih begunk in beguncev do vrnitve. Družinski hiši njegovih dedkov in babic sta v Hajfi – po nakbi so si ju prilastili judovski begunci, ki so pribežali pred evropskimi antisemitskimi pogromi in ki so jim Rakanovi predniki ponudili zatočišče.
Medtem ko je ministrica za zunanje in evropske zadeve cinično odpravila zadnje proteste zoper zunanjo politiko, ki jo vodi, so pred parlamentom spregovorili nekateri, ki so v Gazi izgubili že skoraj vse.
Objavljamo zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Ljudje ji pripovedujejo, kako poskušajo preživeti med vsesplošno vojno proti palestinskim ljudem. “Uporablja se različna orožja: tudi orožje lakote in orožje odrekanja čistoče ter higiene,” opisujejo smrtonosnost.
O palestinskih umetnikih in umetnicah na razstavah beneškega bienala piše Lilijana Stepančič.
Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab, ki ji je bil dom Khan Yunis v Gazi. Čez Sredozemsko morje prinaša glasove Palestincev, ki jih izraelska uničevanje in vojaški teror silijo iz njihovih domov v razseljenost in ponižanje. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.
Dnevni pokoli civilistov v Gazi, dnevni napadi nezakonitih izraelskih naseljencev in izraelske vojske na Palestinke in Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, mučenje palestinskih zapornikov in preprečevanje dostopa v izraelske zapore Mednarodnemu odboru Rdečega križa – slovensko zunanje ministrstvo si želi nadaljevanje dialoga.
“Izkušnje kažejo, da sta ozaveščanje javnosti in delo z družinami absolutno prednostni področji,” piše o spoprijemanju z brezdomnostjo mladih LGBTIQ+ oseb Jean Nikolič. “Moramo odpreti oči in gledati ljudi s srcem, saj jih ogromno živi v stiskah, ki jih ne vidimo ali pa jih ne želimo videti.”
Objavljamo poziv Stojimo za, ki izhaja iz solidarnosti z ljudmi v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi že podpisniki in podpisnice iz Slovenije, poleg njih pa še Boaventura de Sousa Santos, Michael Albert, Renata Avilo, Yanis Varoufakis …
“Med delom je lepo poslušati regljanje, pa še veš, da je ekosistem zadovoljen.” Robert Ž. o izkušnji človeške pomoči drugim bitjem, da jih sodobni svet popolnoma ne povozi.
Slovenske političarke in političarji odlično razumejo situacijo na okupiranih palestinskih ozemljih. A Slovenija z dosedanjimi ukrepi posledice kršitev blaži, namesto da bi bil cilj, da se končajo.
Mednarodni odvetnik, ki je sodeloval v primerih pregona Pinocheta in vlagal tožbe zoper ameriške uradnike zaradi mučenja muslimanskih zapornikov, pravi, da v času, ko na ekranih v živo spremljamo mednarodna hudodelstva, nimamo pravice, da ne bi imeli upanja – ter da na vse načine zahtevamo spoštovanje prava in človekovih pravic.
Objavljamo mirovno izjavo, ki so jo pripravili člani in članice Kreativnega razreda.
V pogovoru, ki je potekal v Ljubljani, je Majd Nasrallah, palestinski pravnik, kurator in organizator skupnosti iz Izraela, pojasnil, zakaj ga zanima politizacija “troublemakerjev”.
Na videz morda zapletena, a vendarle preprosta zgodba, piše Sabina Đeržić, kako oseba, rojena v Sloveniji, ostane brez državljanstva in dokumentov – in brez domovine.
Bežanje Slovenije od odgovornosti, ki jih ima kot suverena članica mednarodne skupnosti, še ni bilo očitnejše, kot je ob genocidu, ki smo mu priča v Gazi.
Palestinski raziskovalec Salman Abu Sitta o tem, kaj pomeni pravica do vrnitve Palestink in Palestincev – in zakaj se danes prihodnost za palestinsko prebivalstvo začne z vrnitvijo domov.
Avstralska profesorja opozarjata na povezanost naseljenskega kolonializma z genocidi. Nujno je, sta prepričana, da se Evropa sooči z lastno preteklostjo naseljensko-kolonialnih zločinov.
Sistem rabi nove ljudi, ti pa to nisi. Zamenljiv si.
Če v Gazi, na Zahodnem bregu in v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu za Palestinke in Palestince ni kraja, kjer bi lahko bili prepričani, da bodo tam na varnem, potem tudi za vse, ki pasivno ali aktivno podpirajo in sodelujejo pri genocidu, ki ga izvršuje Izrael, ne sme biti prostora, kjer ne bi bili soočeni z neprijetnimi vprašanji o lastni odgovornosti.
Pred letošnjim Velikim lezbičnim branjem objavljamo lani predstavljeno kratko zgodbo o tem, kako policija varuje meje, ljudje pa čuvajo in skrbijo za človečnost. Piše Jelka Zorn.
Sem produktiven član družbe, ki je zlahka psovan – o rasizmu jezika, ki temelji na gramatiki in ne na razumevanju, piše v svojih pesmih Nikolai Jeffs.
O vlogi javnih kulturnih zavodov pri spodbujanju in brzdanju umetnic na primeru razstave Vedno na voljo: Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije v Moderni galeriji (27. 10. 2023–14. 4. 2024) piše Tea Hvala.
V dneh, ko ministrstvo za obrambo pošilja srednješolcem na dom vabila na zabavno-izobraževalni dogodek z besedami “skladno z določili zakona o vojaški dolžnosti ste letos postali vojaški obveznik”, in ko v prestolnici EU rožljajo, da je potrebno zagnati vojno gospodarstvo, civilna družba v Sloveniji poziva na shod za solidarnost in mir.
“Potepal sem se od Andaluzije do Maroka in egipčanske oaze in pisal in se zaljubljal. Malo v svet, malo v ljudi, malo vase.” O svobodi in bivanju v času grozodejstev in politične skorumpiranosti, o Gazi in domoljubnem iskanju beguncev piše Renato Volker – Rene.
Slovenija do danes ni pisno izrazila nestrinjanja z ravnanji izraelskih sil v Gazi ali protestirala pri predstavnikih Izraela zaradi kršitev mednarodnega prava. Na ministrstvu za obrambo ne vedo, da bi navkljub pozivom strokovnjakov Združenih narodov potekala medresorska razprava o uvedbi vojaškega embarga.
Ameriška umetnica, avtorica in profesorica je bila pionirka, ki je orala ledino pri razbijanju tabujev, na polju enakopravnosti in seksualnosti ter radikalne iskrenosti. Kathy je govorila o stvareh, za katere v njenem času družba še ni imela besed, je v Ljubljani dejala Barbara Caspar, avtorica dokumentarnega filma Kdo se boji Kathy Acker?.
Objavljamo drugi zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Khan Yunisa v Gazi o boju za preživetje njenih sosed in sosedov med brezkončnim izraelskim bombardiranjem ter uničevanjem. Za prevod iz arabščine je poskrbela Wafaa Kanan.
Objavljamo zapis Malcolma X objavljenega 17. septembra 1964 v kairskem časopisu, Egiptovski list (Egyptian Gazette), po njegovem obisku Gaze.
Objavljamo prvi zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Khan Yunisa v Gazi o njenih sosedih in sosedah, o pacientkah in žrtvah, ki poskušajo preživeti in živeti med brezkončnim izraelskim bombardiranjem ter uničevanjem. Za prevod iz arabščine je poskrbela Wafaa Kanan.
V pogovoru za Mešanec Yahav Erez, ki dela pri izraelski organizaciji za človekove pravice Yesh Din, pojasnjuje, zakaj so na Meddržavno sodišče oddali izjavo o nezakonitosti izraelske okupacije palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu ter kako gibanje nezakonitih izraelskih naseljencev že dolgo časa načrtuje vrnitev v Gazo.
Diplomat Vladimir Simič je leta 1947 kot jugoslovanski član Posebne komisije Združenih narodov za Palestino ponudil razmisleke, ki še danes ohranjajo relevantnost pri iskanju rešitev navkljub drugačnim razmeram.
“Me je samo pogledal. Nisem si mogel razložiti tega njegovega pogleda, ker ni bil ne jezen, ne prijazen, pa tudi presenečen ne, bil je samo en siv pogled,” piše Jani Zakrajšek.
“Moj cilj je bil razumeti, zakaj je vlada prikrivala storilce, zakaj francoske feministke niso v ospredje boja postavile rasizacije reprodukcije, predvsem pa vpisati ta zločin v dolgo zgodovino rasiziranega nadzorovanja ženskih maternic in boja za reproduktivno pravičnost.” Objavljamo odlomek iz knjige Françoise Vergès, ki je ravnokar izšla pri založbi Sophia – v slovenskem prevodu imamo delo družbeno angažirane politologinje in zgodovinarke, feministke in filmske producentke z naslovom Maternica: Kapitalizem, rasizacija, feminizem.
Italijanska profesorica mednarodnega kazenskega prava o dolžnostih držav, o izraelskem apartheidu, preganjanju kot obliki hudodelstva zoper človečnost in tožbi Južne Afrike, da se prepreči genocid.
Ko duševne stiske postajajo epidemija; ne več izjema, ampak pravilo, je morda treba končno obrniti pogled od tega, kaj lahko storimo kot posamezniki, k temu, v kakšnem skupnem svetu sploh živimo. Piše Špela Razpotnik.
Britanski odvetnik Tayab Ali, ki je leta 2009 uspel na sodišču pridobiti zaporni nalog za izraelsko političarko Tzipi Livni, pojasnjuje zakaj so odzivi zahodnih držav na izraelska hudodelstva v Gazi približno taki, kot če bi nekomu odsekali glavo in mu dali na prst obliž.
Rešitev ni v iskanju in gradnji novih domov. Čas je, da se Palestinke in Palestinci vrnejo domov.
Predavateljica mednarodnega prava Shahd Hammouri z britanske univerze v Kentu o tem, zakaj bi države ob dogajanju v Gazi morale ukrepati in vložiti tožbo na Meddržavno sodišče, ter zakaj se ji zdi pomembno vztrajati pri mednarodnem pravu.
Ko nimaš kam, je najhujši dan vikend. Piše Aleš Ivanc.