Smo res zgolj neuki potrošniki, ki konzumiramo vse, kar nam nasujejo v korito? Smo morda živina, ki se ravnokar zbira v ograde in žigosa? Ali smo ljudje, ki zavestno živimo v sedanjosti, se s spoštovanjem spominjamo preteklosti in odgovorno gledamo v prihodnost?

Najprej sva se zatekla pod prvo streho, a je veter zapihal v smeri, da nama zatočišče ni pomagalo kaj dosti. Kmalu sva bila mokra – ravno toliko, da nama je postalo vseeno. Piše Vid Kmetič.

Kako je ekipa računalniških zanesenjakov, ki je zgolj v letu dni pomagala opolnomočiti 1600 šolarjev, v desetih letih pa je očistila, usposobila in podarila kar 5000 računalnikov, ostala brez prostorov, kjer bi lahko še naprej zavržene računalnike vračali v življenje? Piše Jean Nikolič.

Koalicijske stranke vladajo na podlagi 416.591 glasov iz leta 2018, ki jih nimajo več. Proti vladajočim politikam je na en sam dan julija 2021 oddalo glas več kot 677.000 volivk in volivcev.

V času epidemije, ko najvidnejši predstavniki države pridigajo in zapovedujejo marsikaj, institucije in uradniki te iste države ne zmorejo zagotoviti niti najbolj temeljne varnosti in dostojnega bivališča za vsakogar.

Opozarjamo na nove izbrise na ravni preživetja ljudi: na zdravstvenem in socialnem področju, v kulturi in izobraževanju. Opozoriti želimo na izginjanje in rušenje prostorov svobode, so zapisali ob letošnji obletnici izbrisa člani in članice Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in aktivistk.

Slovenska vlada zna napovedati prihodnost, njeni člani bodo odmerili, koliko delovnih mest in kje jih bo treba zapolniti čez pet let, je pojasnil njen vodja.

Zapis ameriške pisateljice in protivojne aktivistke o delovanju v Alžiru med in po alžirski osvobodilni vojni zoper francosko kolonialno oblast, ko je Alžirija sprejela politiko odprtih vrat in solidarnosti z vsemi zatiranimi. Vsi so bili dobrodošli. Elaine Moktefi si danes še naprej prizadeva za zaščito okolja in podnebja, za družbeno pravičnost in pravice Palestincev.

Piše akademska slikarka, mednarodno priznana in nagrajena ilustratorka Alenka Sottler. V eseju se vprašuje, ali sedanji sistem ne spodbuja in nagrajuje napačnih vedenjskih vzorcev ter opominja na potenciale sodelovanja, pravičnosti, delitve dobrin in sočutnosti, ki so zapisani v naše evolucijske gene.