Kako misliti rezultate štirih referendumov? Filozofinja Marina Gržinić skozi analizo zlorab in odsotnosti politik opozarja, da je še vedno na nas, da oblikujemo odgovor, kakšno družbo se ustvarja in kako kljubujemo neoliberalni logiki, ki želi vse zvesti zgolj na tekmece in tekmovanja.
Ponižujoče in zaničevalne opazke predsednika trenutne slovenske vlade do komunalnih delavk in delavcev, družinskega življenja in temeljev človečnosti so morda izzvale hehet menedžerskega razreda, a tudi odziv in zahtevo po opravičilu Zveze albanskih društev v Sloveniji, ki jo je podpisala njena predsednica mag. Flurina Ametaj.
Umetnik Basel Zaraa se je letos na festivalu Mladi Levi predstavil z instalacijo Kaj bomo storili brez izgnanstva? O njegovem umetniškem delu in domu sta govorila s kustosinjo in filozofinjo Marino Gržinić.
Jezikoslovka Branislava Vičar v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić pojasnjuje, zakaj akademska institucija z molkom ob izraelskem genocidu nad palestinskim prebivalstvom svoje študentke in študente dejansko vzgaja v politični konformizem.
Ne bojte se pristopiti. Ne bojte se pomagati. … Bodite močni. Ne obupajte. In predvsem – pazimo drug na drugega. Objavljamo zapis Mice iz julijske številke revije Kralji ulice.
Mariborska študentka pojasnjuje, kaj je vzpodbudilo študentski poziv novemu mariborskemu rektorju in zakaj jemlje resno zavezo univerze, da preuči možnosti za vpis študentk in študentov, ki zaradi vojnih oziroma kriznih razmer v svoji državi ne morejo študirati. Ter tudi, kaj niso in ne morejo biti “nezaželene politične vsebine”.
Martin Lallana je baskovski sindikalist in družbeno-okoljski aktivist. Pravi, da je edini način, da presežemo sedanjo situacijo, da družbe in skupnosti postanemo bolj radikalne. “Ne bomo se izognili rasizmu in populizmu ter skrajni desnici, če ne bomo dosegli konkretnih izboljšav v življenjih večine delovnih ljudi.” Ljubljano je obiskal kot gost Mednarodne poletne šole politične ekologije.
Psihologinja Katja Košir z mariborske filozofske fakultete je v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić pojasnila, kaj ji pomeni akademska svoboda, zakaj ta v določenih trenutkih zahteva bojkot in zakaj bi slovenski akademski prostor še vedno lahko naredil več za podporo palestinskim kolegicam in kolegom.
Ana Tasič pojasnjuje, zakaj ji izkušnje, ki jih je pridobila v Palestini, ne vlivajo upanja, in zakaj sta boljše razumevanje in poznavanje razmer prvi korak solidarnosti. Z njo se je pogovarjala Marina Gržinić.
Vladajoča koalicija pripravlja teren za jesenski volilni kaos na lokalni ravni.
O strategijah vključevanja palestinskih študentov in študentk v slovenski izobraževalni prostor se pogovarjata filozofinji Karolina Babič in Marina Gržinić.
“Ljudje so vedno bolj jezni drug na drugega,” piše Goran Šrok – Gogi in opozarja na slabe politike, ki že mesece delujejo le še dodatno razdiralno.
Antropologinja in raziskovalka opisuje razpoke in priložnosti ter nepremostljive birokratske ovire, s katerimi se soočajo tuji študentje. Tudi kaj je pomenila solidarnost s Palestino za študentke in študente, se spominja profesorica z ljubljanske filozofske fakultete v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić.
Barbara Vodopivec in Nada Pretnar v pogovoru z Marino Gržinić pojasnjujeta prehojeno pot Gibanja za pravice Palestincev in zakaj je sedanji trenutek genocidnega uničevanja prelomen.
Pismo novemu predsedniku vlade
Urška Breznik, ki vodi Pekarno Magdalenske mreže, v pogovoru z Marino Gržinić opisuje institucionalni rasizem, na katerega so naleteli, ko so poskušali v Maribor na izmenjavo povabiti palestinskega študenta iz Dženina, zakaj je vse politično in kje se kaže dvoličnost slovenske politike zadnjih let.
Zapis zdravnika iz Gaze Ahmada Mhanne, direktorja bolnice Al-Awda o 22 mesecih, ki jih je pretrpel v izraelskem zaporu. Pričevanje v angleščini je prvotno objavila organizacija Amnesty International.
Če ne delam pet dni na teden, ne morem preživeti, pojasnjuje Saleh, ki zaključuje magistrski študij na univerzi EMUNI. Je eden redkih, ki mu je uspelo najti pot čez birokratske ovire in priti v Slovenijo z nezakonito okupiranega Zahodnega brega.
Organizirali smo poletne šole in gostili palestinske študente in študentke, je v začetku maja opisala mag. Polona Oblak delo zadnjih let. V pogovoru z Marino Gržinić je pojasnila, da so na Evro-sredozemski univerzi EMUNI tudi pisali slovenskim oblastem, da bi se vključili v projekt obnove Gaze, predvsem univerzitetnega sistema, ki ga Izrael je in ga med izvajanjem genocida namerno spreminja v ruševine.
Z nizom pogovorov in v nadaljevanju tudi prispevkov različnih avtorjev odpiramo z Dosjejem prostor za razmisleke v želji ustvariti dejanske premike. Zakaj, kako in kdo, pojasnjuje v uvodnem besedilu filozofinja in znanstvena svetnica pri ZRC SAZU Marina Gržinić.
“Še vedno imam očetovo dovoljenje za delo v vsaki občini. Kjer je delal, je moral namreč imeti dovoljenje – bil je brusač.” O pomenu sprejetosti in brazgotinah diskriminacije piše Viktorija Hočevar.
Na Beneškem bienalu bodo članici in člana Nonument Group v času, ko se namerno ustvarja ruševine in pod njimi ubija ljudi, vabili, da postojimo. Da pomislimo na travnik pod hribi. Začutimo hišo. In se odločimo za drugačen svet.
Zagovornica človekovih pravic organizacije Amnesty International Bissan Fakih je po obisku juga Libanona, od koder je doma, opisala videno in občuteno. Izrael še naprej bombardira in okupira južni del Libanona.
Sogovornica na okrogli mizi Genocid in administrativne bodeče žice, filozofinja Marina Gržinić, pojasnjuje, zakaj sedanji sistem imenuje genocidni kapitalizem in kje prepoznati dvoličnost, ki je del sedanjega sistema in ga podpira.
Festivalu Fabula je letos pod sloganom (so)odgovornosti uspela posebna pirueta, piše prevajalka in avtorica Katja Zakrajšek. “Palestina bo, le Palestink in Palestincev ne bo.” Tam bodo zgolj kot literarni liki, o katerih bodo govorili drugi.
Kako lahko izmeriš bolečino, ki jo občutiš, ko tvojo domovino brišejo, medtem ko svet v tišini opazuje? Piše Wafaa Kanan.
Kaj sem se o integraciji naučila v barakarskem naselju na robu najlepšega mesta. Piše Katja Fidler.
Od posledic podnebnega zloma do nasilja sodobnih migracijskih politik in etničnega čiščenja Palestine – eden od mislecev, ki sto let po svojem rojstvu ponuja orodja in povezuje boje ljudi za pravičnejšo, skupno prihodnost, je nedvomno Frantz Fanon, piše filozofinja Marina Gržinić.
“Sestavljanka je začela dobivati neko sliko in začel sem razmišljati o tem, da je menda končno napočil čas za dodelitev lastne bivalne enote.” V sodelovanju z društvom Kralji ulice objavljamo zapis življenjske izkušnje Bokija.
Naključno nasilje, imperialna logika mej, uničevanje človeških in nečloveških življenj ter populistična toksičnost so danes najbolje vidni v Gazi. Genocid, ki ga tam izvršuje Izrael, ni prelom logike holokavsta, ampak njegovo strukturno, tehnološko dodelano nadaljevanje, piše filozofinja Marina Gržinić. “Namesto, da bi to prekinilo vsakdan, te novice vsakdan posrka vase. Podobe izstradanih otrok obkrožajo svet, učinek pa je – normalizacija.”
Palestinski novinar in kmet Fareed Taamallah piše o času obiranja oljk, ki je čas veselja, druženja in praznovanja – a ga vse bolj zaznamujeta negotovost in tesnoba.
Vodič po večnem mestu ni nekaj večnega, pravi sedaj srednješolec Jaša Pignoni Čebron. Danes bi 14 izbranim krajem v Rimu, ki jih je izbral za najzanimivejše še kot osnovnošolec, zagotovo dodal še nekaj novih.
O odnosu med umetniškim delom, delavci in delavkami v kulturi ter kapitalističnim izkoriščevalskim sistemom se je z avtoricama večletnega umetniškega projekta Delo v nastajanju ob razstavni predstavitvi v Kopru pogovarjala filozofinja Marina Gržinić.
Občutek, da imaš moč manipulirati z drugimi, je zagotovo zapeljiv. A slovenski uradniki bodo svoje lahkotno podpiranje Izraela, medtem ko ta izvaja genocid v Gazi, morali nekoč pojasnjevati svojim vnukom in nečakinjam. Ali pa bodo zgolj, nerazumljeni, sovražili cel svet.
Palestinski novinar in kmetovalec Fareed Taamallah piše, kako so, medtem ko je predsednik predstavniškega doma ZDA trosil visokoleteče besede, naseljenci požigali polja v bližnjih palestinskih vaseh, in potrjevali njegovo preroštvo, ko je zatrjeval, da so oni tisti, ki imajo izključno pravico do palestinske zemlje, in da z vidika Amerike na njej ni mesta za Palestinke in Palestince. Kot Palestinec, ki živi v Palestini, sporoča kolonialni gospodi: mi, Palestinke in Palestinci, resnični skrbniki in lastniki te zemlje, bomo ostali tu.
Ob stopnjevanju izraelskega genocida in etničnega čiščenja na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju dokumentarni film ni več samo umetnost in upor, ampak tudi dokazno gradivo. O vprašanju obstanka človečnosti piše filozofinja Marina Gržinić.
Objavljamo zapis sodelavca Amnesty International iz Gaze: “Ponižanje. Sramota. Pobijanje. Huliganstvo. Kri. Žalost. Obup. Bridkost. Smo hodeči mrtveci, zaviti v svoje mrtvaške prte.”
Filozofinja Marina Gržinić ponuja razmislek ob pogovornem večeru s posebno poročevalko ZN Francesco Albanese o vztrajajočih rasizmih kot posteljici kapitalizma. Na sistemsko logiko izključevanja ni mogoče odgovoriti drugače kot s kritičnim razmislekom in udejanjem upora sistemu, ki uničuje človeka, je prepričana.
O pasteh, ki jih nastavlja kapitalistični sistem odziva na duševne stiske ljudi, piše v jubilejni izdaji časopisa za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja Anja Žerjav. Članek objavljamo v sodelovanju z revijo Kralji ulice.
Filozofinja Marina Gržinić opozarja na rdečo nit, ki v letošnjem letu povezuje obletnice konca druge svetovne vojne in holokavsta ter genocida v Srebrenici z odvijajočim se genocidom v Gazi. Nikoli več.
Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Čez Sredozemlje prinaša glasove Palestink in Palestincev, ki jih poskuša izraelska vojska izbrisati. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.
Objavljamo pogovor filozofinje, aktivistke in kustosinje Marine Gržinić z bosansko umetnico Majo Bajević, ki trenutno razstavlja v Ljubljani: o političnosti umetnosti in fašižmih sodobnosti.
Objavljamo kratko pesem Parnie Abbasi, 23-letne pesnice, ki je bila ubita v izraelskem bombardiranju njenega doma v zahodnem Teheranu.
Mahmoud Muna je bil letošnji gost Svobodne Palestine, niza dogodkov ob obletnici nakbe. Govoril je o izraelskem zatiranju in krčenju ne le življenjskega, ampak tudi idejnega prostora. In da mora palestinski boj najti pot do samoodločbe skozi antinacionalizem.
V okviru Kuha ulica ne pripravljamo zgolj hrane, opisuje Jože Drol pobudo, ki živi in zadiši na vsaka dva tedna, a je še mnogo več.
Danes, ko bo EU ponovno razpravljala o možnih ukrepih zoper Izrael, bo med Telavivom in Ljubljano poletelo prvo letalo izraelske družbe Israir, katere lastnik je na seznamu podjetij, ki služijo z nezakonitimi naselbinami na palestinskih okupiranih območjih.
Profesorica in raziskovalka Leila Farsakh o vse bolj sofisticiranih in razvejanih izaelskih mehanizmih podrejanja in o tem, zakaj je projekt izgradnje palestinske države izvenel.
Vsakodnevni boji, s katerimi se soočamo, ostanejo večini skriti, a so prizadevanja za boljše življenje vredna vsake minute truda, piše prodajalka časopisa Kralji ulice. Beda ni manko denarja, ampak manko človečnosti.
“Živimo na planetu, ki se je odločil pogledati stran ob vsem, kar se dogaja – ker se dogaja nam, Palestinkam in Palestincem.”Objavljamo zapis Wafe Kanaan, Palestinke iz Gaze, ki z družino živi v Ljubljani.
O nujnosti dekolonizacije solidarnosti s Palestino in njenim prebivalstvom piše Mustafa Jayyousi.
“Gre za to, da prepoznamo potencial v vsakem človeku, ne glede na njegove okoliščine.” O pomenu cestnih časopisov in njihovih prodajalk ter prodajalcev piše Jean Nikolič.
Komentar na to, kako je slovenska filozofska elita v času genocida in apartheida gostila na Beletrininem knjižnem festivalu izraelskega kolega.
O tem, kako si želi Nemčija danes na življenjih Palestink in Palestincev, v koraku z Izraelom, zagotoviti ponovni položaj imperialne sile, se je z berlinskim aktivistom Ramsisom Kilanijem pogovarjal Andraž Rožman.
V sodelovanju s portalom Istraga.ba objavljamo dva komentarja sarajevskega novinarja in urednika Avda Avdića o obsodbi srbskega politika BiH Milorada Dodika.
O izraelski vojni na Gazo, ki presega zgolj ubijanje, piše Andraž Rožman. Ekocid, uničevanje okolja in ustvarjanje razmer, v katerih življenje in preživetje nista mogoča, je ena od možnih oblik izvrševanja genocida.