Medtem ko je ministrica za zunanje in evropske zadeve cinično odpravila zadnje proteste zoper zunanjo politiko, ki jo vodi, so pred parlamentom spregovorili nekateri, ki so v Gazi izgubili že skoraj vse.
Objavljamo zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Ljudje ji pripovedujejo, kako poskušajo preživeti med vsesplošno vojno proti palestinskim ljudem. “Uporablja se različna orožja: tudi orožje lakote in orožje odrekanja čistoče ter higiene,” opisujejo smrtonosnost.
O palestinskih umetnikih in umetnicah na razstavah beneškega bienala piše Lilijana Stepančič.
Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab, ki ji je bil dom Khan Yunis v Gazi. Čez Sredozemsko morje prinaša glasove Palestincev, ki jih izraelska uničevanje in vojaški teror silijo iz njihovih domov v razseljenost in ponižanje. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.
Dnevni pokoli civilistov v Gazi, dnevni napadi nezakonitih izraelskih naseljencev in izraelske vojske na Palestinke in Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, mučenje palestinskih zapornikov in preprečevanje dostopa v izraelske zapore Mednarodnemu odboru Rdečega križa – slovensko zunanje ministrstvo si želi nadaljevanje dialoga.
“Izkušnje kažejo, da sta ozaveščanje javnosti in delo z družinami absolutno prednostni področji,” piše o spoprijemanju z brezdomnostjo mladih LGBTIQ+ oseb Jean Nikolič. “Moramo odpreti oči in gledati ljudi s srcem, saj jih ogromno živi v stiskah, ki jih ne vidimo ali pa jih ne želimo videti.”
Objavljamo poziv Stojimo za, ki izhaja iz solidarnosti z ljudmi v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi že podpisniki in podpisnice iz Slovenije, poleg njih pa še Boaventura de Sousa Santos, Michael Albert, Renata Avilo, Yanis Varoufakis …
“Med delom je lepo poslušati regljanje, pa še veš, da je ekosistem zadovoljen.” Robert Ž. o izkušnji človeške pomoči drugim bitjem, da jih sodobni svet popolnoma ne povozi.
Slovenske političarke in političarji odlično razumejo situacijo na okupiranih palestinskih ozemljih. A Slovenija z dosedanjimi ukrepi posledice kršitev blaži, namesto da bi bil cilj, da se končajo.
Mednarodni odvetnik, ki je sodeloval v primerih pregona Pinocheta in vlagal tožbe zoper ameriške uradnike zaradi mučenja muslimanskih zapornikov, pravi, da v času, ko na ekranih v živo spremljamo mednarodna hudodelstva, nimamo pravice, da ne bi imeli upanja – ter da na vse načine zahtevamo spoštovanje prava in človekovih pravic.
Objavljamo mirovno izjavo, ki so jo pripravili člani in članice Kreativnega razreda.
V pogovoru, ki je potekal v Ljubljani, je Majd Nasrallah, palestinski pravnik, kurator in organizator skupnosti iz Izraela, pojasnil, zakaj ga zanima politizacija “troublemakerjev”.
Na videz morda zapletena, a vendarle preprosta zgodba, piše Sabina Đeržić, kako oseba, rojena v Sloveniji, ostane brez državljanstva in dokumentov – in brez domovine.
Bežanje Slovenije od odgovornosti, ki jih ima kot suverena članica mednarodne skupnosti, še ni bilo očitnejše, kot je ob genocidu, ki smo mu priča v Gazi.
Palestinski raziskovalec Salman Abu Sitta o tem, kaj pomeni pravica do vrnitve Palestink in Palestincev – in zakaj se danes prihodnost za palestinsko prebivalstvo začne z vrnitvijo domov.
Avstralska profesorja opozarjata na povezanost naseljenskega kolonializma z genocidi. Nujno je, sta prepričana, da se Evropa sooči z lastno preteklostjo naseljensko-kolonialnih zločinov.
Sistem rabi nove ljudi, ti pa to nisi. Zamenljiv si.
Če v Gazi, na Zahodnem bregu in v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu za Palestinke in Palestince ni kraja, kjer bi lahko bili prepričani, da bodo tam na varnem, potem tudi za vse, ki pasivno ali aktivno podpirajo in sodelujejo pri genocidu, ki ga izvršuje Izrael, ne sme biti prostora, kjer ne bi bili soočeni z neprijetnimi vprašanji o lastni odgovornosti.
Pred letošnjim Velikim lezbičnim branjem objavljamo lani predstavljeno kratko zgodbo o tem, kako policija varuje meje, ljudje pa čuvajo in skrbijo za človečnost. Piše Jelka Zorn.
Sem produktiven član družbe, ki je zlahka psovan – o rasizmu jezika, ki temelji na gramatiki in ne na razumevanju, piše v svojih pesmih Nikolai Jeffs.
O vlogi javnih kulturnih zavodov pri spodbujanju in brzdanju umetnic na primeru razstave Vedno na voljo: Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije v Moderni galeriji (27. 10. 2023–14. 4. 2024) piše Tea Hvala.
V dneh, ko ministrstvo za obrambo pošilja srednješolcem na dom vabila na zabavno-izobraževalni dogodek z besedami “skladno z določili zakona o vojaški dolžnosti ste letos postali vojaški obveznik”, in ko v prestolnici EU rožljajo, da je potrebno zagnati vojno gospodarstvo, civilna družba v Sloveniji poziva na shod za solidarnost in mir.
“Potepal sem se od Andaluzije do Maroka in egipčanske oaze in pisal in se zaljubljal. Malo v svet, malo v ljudi, malo vase.” O svobodi in bivanju v času grozodejstev in politične skorumpiranosti, o Gazi in domoljubnem iskanju beguncev piše Renato Volker – Rene.
Slovenija do danes ni pisno izrazila nestrinjanja z ravnanji izraelskih sil v Gazi ali protestirala pri predstavnikih Izraela zaradi kršitev mednarodnega prava. Na ministrstvu za obrambo ne vedo, da bi navkljub pozivom strokovnjakov Združenih narodov potekala medresorska razprava o uvedbi vojaškega embarga.
Ameriška umetnica, avtorica in profesorica je bila pionirka, ki je orala ledino pri razbijanju tabujev, na polju enakopravnosti in seksualnosti ter radikalne iskrenosti. Kathy je govorila o stvareh, za katere v njenem času družba še ni imela besed, je v Ljubljani dejala Barbara Caspar, avtorica dokumentarnega filma Kdo se boji Kathy Acker?.
Objavljamo drugi zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Khan Yunisa v Gazi o boju za preživetje njenih sosed in sosedov med brezkončnim izraelskim bombardiranjem ter uničevanjem. Za prevod iz arabščine je poskrbela Wafaa Kanan.
Objavljamo zapis Malcolma X objavljenega 17. septembra 1964 v kairskem časopisu, Egiptovski list (Egyptian Gazette), po njegovem obisku Gaze.
Objavljamo prvi zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Khan Yunisa v Gazi o njenih sosedih in sosedah, o pacientkah in žrtvah, ki poskušajo preživeti in živeti med brezkončnim izraelskim bombardiranjem ter uničevanjem. Za prevod iz arabščine je poskrbela Wafaa Kanan.
V pogovoru za Mešanec Yahav Erez, ki dela pri izraelski organizaciji za človekove pravice Yesh Din, pojasnjuje, zakaj so na Meddržavno sodišče oddali izjavo o nezakonitosti izraelske okupacije palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu ter kako gibanje nezakonitih izraelskih naseljencev že dolgo časa načrtuje vrnitev v Gazo.
Diplomat Vladimir Simič je leta 1947 kot jugoslovanski član Posebne komisije Združenih narodov za Palestino ponudil razmisleke, ki še danes ohranjajo relevantnost pri iskanju rešitev navkljub drugačnim razmeram.
“Me je samo pogledal. Nisem si mogel razložiti tega njegovega pogleda, ker ni bil ne jezen, ne prijazen, pa tudi presenečen ne, bil je samo en siv pogled,” piše Jani Zakrajšek.
“Moj cilj je bil razumeti, zakaj je vlada prikrivala storilce, zakaj francoske feministke niso v ospredje boja postavile rasizacije reprodukcije, predvsem pa vpisati ta zločin v dolgo zgodovino rasiziranega nadzorovanja ženskih maternic in boja za reproduktivno pravičnost.” Objavljamo odlomek iz knjige Françoise Vergès, ki je ravnokar izšla pri založbi Sophia – v slovenskem prevodu imamo delo družbeno angažirane politologinje in zgodovinarke, feministke in filmske producentke z naslovom Maternica: Kapitalizem, rasizacija, feminizem.
Italijanska profesorica mednarodnega kazenskega prava o dolžnostih držav, o izraelskem apartheidu, preganjanju kot obliki hudodelstva zoper človečnost in tožbi Južne Afrike, da se prepreči genocid.
Ko duševne stiske postajajo epidemija; ne več izjema, ampak pravilo, je morda treba končno obrniti pogled od tega, kaj lahko storimo kot posamezniki, k temu, v kakšnem skupnem svetu sploh živimo. Piše Špela Razpotnik.
Britanski odvetnik Tayab Ali, ki je leta 2009 uspel na sodišču pridobiti zaporni nalog za izraelsko političarko Tzipi Livni, pojasnjuje zakaj so odzivi zahodnih držav na izraelska hudodelstva v Gazi približno taki, kot če bi nekomu odsekali glavo in mu dali na prst obliž.
Rešitev ni v iskanju in gradnji novih domov. Čas je, da se Palestinke in Palestinci vrnejo domov.
Predavateljica mednarodnega prava Shahd Hammouri z britanske univerze v Kentu o tem, zakaj bi države ob dogajanju v Gazi morale ukrepati in vložiti tožbo na Meddržavno sodišče, ter zakaj se ji zdi pomembno vztrajati pri mednarodnem pravu.
Ko nimaš kam, je najhujši dan vikend. Piše Aleš Ivanc.
Objavljamo javno pismo ameriškemu predsedniku Joeu Bidenu, ki hkrati nagovarja tudi vse politike, še posebej v Evropi, ki je sredozemska soseda Palestine in Izraela; pismo vsem odločevalkam in uradnikom, prebivalkam ter prebivalcem sveta.
Je pa mojim prav prišlo dejstvo, da je poleg Miklavža naokoli hodil tudi Parkelj. Piše Vid Kmetič.
Če ne razmišljamo z zavrženimi in odvrženimi ter o njih, potem jih spremenimo v tarčo, ki jo še lažje odstranimo ali ubijemo, pravil Jill H. Cassid. Politika, ki se ne ukvarja s tem, kako ljudem zagotoviti dostojanstveno življenje, ampak kdaj in koga pustiti umreti, je neprijeten a resničen obraz kapitalističnega sistema. Zakaj je smrt s svojo prisotnostjo lahko subverzivna, kako so s tem povezane umetnost, transspolnost in pokrajine izumiranja vrst – pogovarjala se je Lea Sande.
Raziskovalka Sarah Walker, ki živi in dela v Italiji, pravi, da bombardiranje Gaze ponovno potrjuje, da so vedno sredstva in volja za krepitev vojaške industrije, ne pa za ukrepe zoper zaostrovanje podnebne krize. Gostja organizacij Humanitas in Umanotera ter govorka na konferenci Podnebne migracije je v Senegalu videla, kako gospodarske politike EU uničujejo možnosti preživetja.
O privatizaciji zelenice in zgovornosti sneženih skulptur piše Vid Kmetič.
Kaj počne slovenska politika, medtem ko se nadaljuje izraelsko bombardiranje Gaze, stopnjuje izraelsko nasilje na okupiranem Zahodnem bregu in v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu?
K popolnoma drugačnemu vzdušju v muslimanski četrti Jeruzalema prispeva tudi obrnjen varnostni sistem. Tukaj ne skrbijo za varnost prebivalcev kot v judovski četri, ampak prebivalce nadzorujejo. Piše Ana Lah.
Majed Abusalama dokončuje doktorat v Nemčiji, piše, organizira in povezuje. Opozarja, da je namen sedanjih izraelskih vojnih zločinov v Gazi tudi rušenje horizontov zamišljanja skupne enakopravne in demokratične prihodnosti.
Zakaj je leto dni po prvem načrtu za povojno obnovo ukrajinska pot v podrazvitost vse bolj začrtana? Piše sociologinja in raziskovalka Maja Breznik.
Evropske države lahko ukrepajo, da se zmanjša človeška in humanitarna katastrofa, ki jo s svojimi vojnimi operacijami povzroča izraelska vlada. Zahtevati je potrebno spoštovanje pravice vseh palestinskih begunk in beguncev do vrnitve.
Objavljamo slovenski prevod zapisa Palestinke iz Gaze, ki živi v Sloveniji. V angleščini je bilo besedilo prebrano na prvem Shodu za Palestino: konec nasilja – konec apartheidu 19. oktobra v Ljubljani.
Posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja je v intervjuju spregovorila o tem, česa se trenutno boji, v kaj polaga upanje, kako poteka etnično čiščenje in zakaj v okupacijskem režimu apartheida naseljenskega kolonializma, ki ga izvaja Izrael, prepoznava značilnosti panoptikona zapora.
Naša država se je – že pred desetletji – odločila, da je pripravljena zakockati varnost lastnega prebivalstva za nadzor nad milijoni običajnih ljudi, ki jih drži pod okupacijo, piše Avner Gvaryahu, direktor izraelske organizacije Breaking the Silence, ki povezuje nekdanje vojake in vojakinje v želji, da spregovorijo o nasilju, ki ga morajo izvajati kot del okupacijskih sil države Izrael nad palestinskim prebivalstvom.
“Z vsakim korakom sva se trudila ustaviti ali pa vsaj upočasniti čas, pa čeprav sva se popoldan spet videla.” O prvih korakih proti ljubezni piše Vid Kmetič.
Ob novih spopadih med Gazo in Izraelom objavljamo pogovor z zdravnikom Izzeldinom Abuelaishem, ki je nastal med njegovim obiskom Slovenije letos maja. Izraelski izstrelki so leta 2009 ubili tri njegove hčerke in nečakinjo v njihovem domu. Odločil se je, da s petimi otroki ne bodo zgolj preživeli. Ustanovil je fundacijo, napisal knjigo, predava po svetu in vztraja, da je upanje realen odpor: “Človeška domišljija ne pozna in ne priznava meja. Nič ni trajno. Vse se spreminja. Noben kolonialni sistem ali okupacijski režim nista nikoli trajala večno. Ni mogoče.”
Bil je deveti maj, ko je po reki priplavalo truplo. A da bi zbudilo široko družbeno ogorčenje, je bilo napačne barve. Bilo je neizbežna posledica delovanja naših zahodnih družb in evropskih politik za preprečevanje migracij, so prepričane raziskovalke.
Čez nekaj let, se je govorilo, bo denar za dokončno preselitev vseh ljudi iz zavodov v skupnost v kratkem zagotovljen, piše Matjaž Oven o še eni od “zgodb o uspehu” institucionaliziranih slovenskih elit, ki gredo na škodo celotne družbe.