Kako lahko izmeriš bolečino, ki jo občutiš, ko tvojo domovino brišejo, medtem ko svet v tišini opazuje? Piše Wafaa Kanan.
Kaj sem se o integraciji naučila v barakarskem naselju na robu najlepšega mesta. Piše Katja Fidler.
Od posledic podnebnega zloma do nasilja sodobnih migracijskih politik in etničnega čiščenja Palestine – eden od mislecev, ki sto let po svojem rojstvu ponuja orodja in povezuje boje ljudi za pravičnejšo, skupno prihodnost, je nedvomno Frantz Fanon, piše filozofinja Marina Gržinić.
“Sestavljanka je začela dobivati neko sliko in začel sem razmišljati o tem, da je menda končno napočil čas za dodelitev lastne bivalne enote.” V sodelovanju z društvom Kralji ulice objavljamo zapis življenjske izkušnje Bokija.
Naključno nasilje, imperialna logika mej, uničevanje človeških in nečloveških življenj ter populistična toksičnost so danes najbolje vidni v Gazi. Genocid, ki ga tam izvršuje Izrael, ni prelom logike holokavsta, ampak njegovo strukturno, tehnološko dodelano nadaljevanje, piše filozofinja Marina Gržinić. “Namesto, da bi to prekinilo vsakdan, te novice vsakdan posrka vase. Podobe izstradanih otrok obkrožajo svet, učinek pa je – normalizacija.”
Palestinski novinar in kmet Fareed Taamallah piše o času obiranja oljk, ki je čas veselja, druženja in praznovanja – a ga vse bolj zaznamujeta negotovost in tesnoba.
Vodič po večnem mestu ni nekaj večnega, pravi sedaj srednješolec Jaša Pignoni Čebron. Danes bi 14 izbranim krajem v Rimu, ki jih je izbral za najzanimivejše še kot osnovnošolec, zagotovo dodal še nekaj novih.
O odnosu med umetniškim delom, delavci in delavkami v kulturi ter kapitalističnim izkoriščevalskim sistemom se je z avtoricama večletnega umetniškega projekta Delo v nastajanju ob razstavni predstavitvi v Kopru pogovarjala filozofinja Marina Gržinić.
Občutek, da imaš moč manipulirati z drugimi, je zagotovo zapeljiv. A slovenski uradniki bodo svoje lahkotno podpiranje Izraela, medtem ko ta izvaja genocid v Gazi, morali nekoč pojasnjevati svojim vnukom in nečakinjam. Ali pa bodo zgolj, nerazumljeni, sovražili cel svet.
Palestinski novinar in kmetovalec Fareed Taamallah piše, kako so, medtem ko je predsednik predstavniškega doma ZDA trosil visokoleteče besede, naseljenci požigali polja v bližnjih palestinskih vaseh, in potrjevali njegovo preroštvo, ko je zatrjeval, da so oni tisti, ki imajo izključno pravico do palestinske zemlje, in da z vidika Amerike na njej ni mesta za Palestinke in Palestince. Kot Palestinec, ki živi v Palestini, sporoča kolonialni gospodi: mi, Palestinke in Palestinci, resnični skrbniki in lastniki te zemlje, bomo ostali tu.
Ob stopnjevanju izraelskega genocida in etničnega čiščenja na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju dokumentarni film ni več samo umetnost in upor, ampak tudi dokazno gradivo. O vprašanju obstanka človečnosti piše filozofinja Marina Gržinić.
Objavljamo zapis sodelavca Amnesty International iz Gaze: “Ponižanje. Sramota. Pobijanje. Huliganstvo. Kri. Žalost. Obup. Bridkost. Smo hodeči mrtveci, zaviti v svoje mrtvaške prte.”
Filozofinja Marina Gržinić ponuja razmislek ob pogovornem večeru s posebno poročevalko ZN Francesco Albanese o vztrajajočih rasizmih kot posteljici kapitalizma. Na sistemsko logiko izključevanja ni mogoče odgovoriti drugače kot s kritičnim razmislekom in udejanjem upora sistemu, ki uničuje človeka, je prepričana.
O pasteh, ki jih nastavlja kapitalistični sistem odziva na duševne stiske ljudi, piše v jubilejni izdaji časopisa za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja Anja Žerjav. Članek objavljamo v sodelovanju z revijo Kralji ulice.
Filozofinja Marina Gržinić opozarja na rdečo nit, ki v letošnjem letu povezuje obletnice konca druge svetovne vojne in holokavsta ter genocida v Srebrenici z odvijajočim se genocidom v Gazi. Nikoli več.
Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Čez Sredozemlje prinaša glasove Palestink in Palestincev, ki jih poskuša izraelska vojska izbrisati. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.
Objavljamo pogovor filozofinje, aktivistke in kustosinje Marine Gržinić z bosansko umetnico Majo Bajević, ki trenutno razstavlja v Ljubljani: o političnosti umetnosti in fašižmih sodobnosti.
Objavljamo kratko pesem Parnie Abbasi, 23-letne pesnice, ki je bila ubita v izraelskem bombardiranju njenega doma v zahodnem Teheranu.
Mahmoud Muna je bil letošnji gost Svobodne Palestine, niza dogodkov ob obletnici nakbe. Govoril je o izraelskem zatiranju in krčenju ne le življenjskega, ampak tudi idejnega prostora. In da mora palestinski boj najti pot do samoodločbe skozi antinacionalizem.
V okviru Kuha ulica ne pripravljamo zgolj hrane, opisuje Jože Drol pobudo, ki živi in zadiši na vsaka dva tedna, a je še mnogo več.
Danes, ko bo EU ponovno razpravljala o možnih ukrepih zoper Izrael, bo med Telavivom in Ljubljano poletelo prvo letalo izraelske družbe Israir, katere lastnik je na seznamu podjetij, ki služijo z nezakonitimi naselbinami na palestinskih okupiranih območjih.
Profesorica in raziskovalka Leila Farsakh o vse bolj sofisticiranih in razvejanih izaelskih mehanizmih podrejanja in o tem, zakaj je projekt izgradnje palestinske države izvenel.
Vsakodnevni boji, s katerimi se soočamo, ostanejo večini skriti, a so prizadevanja za boljše življenje vredna vsake minute truda, piše prodajalka časopisa Kralji ulice. Beda ni manko denarja, ampak manko človečnosti.
“Živimo na planetu, ki se je odločil pogledati stran ob vsem, kar se dogaja – ker se dogaja nam, Palestinkam in Palestincem.”Objavljamo zapis Wafe Kanaan, Palestinke iz Gaze, ki z družino živi v Ljubljani.
O nujnosti dekolonizacije solidarnosti s Palestino in njenim prebivalstvom piše Mustafa Jayyousi.
“Gre za to, da prepoznamo potencial v vsakem človeku, ne glede na njegove okoliščine.” O pomenu cestnih časopisov in njihovih prodajalk ter prodajalcev piše Jean Nikolič.
Komentar na to, kako je slovenska filozofska elita v času genocida in apartheida gostila na Beletrininem knjižnem festivalu izraelskega kolega.
O tem, kako si želi Nemčija danes na življenjih Palestink in Palestincev, v koraku z Izraelom, zagotoviti ponovni položaj imperialne sile, se je z berlinskim aktivistom Ramsisom Kilanijem pogovarjal Andraž Rožman.
V sodelovanju s portalom Istraga.ba objavljamo dva komentarja sarajevskega novinarja in urednika Avda Avdića o obsodbi srbskega politika BiH Milorada Dodika.
O izraelski vojni na Gazo, ki presega zgolj ubijanje, piše Andraž Rožman. Ekocid, uničevanje okolja in ustvarjanje razmer, v katerih življenje in preživetje nista mogoča, je ena od možnih oblik izvrševanja genocida.
Naša raprava je v svojem bistvu o vrednosti palestinskih življenj; o vrednosti naših šol, raziskovalnih središč, knjig, umetnosti in sanj; o vrednosti domov, za katere smo delali vsa svoja življenja, da smo jih zgradili, in kjer so spomini generacij; o vrednosti naše človečnosti in naše moči delovanja; o vrednosti teles in ambicij. Kajti če bi bile vloge obrnjene … Objavljamo slovenski prevod celotnega govora palestinske pisateljice Susan Abulhawa, ki ga je imela v elitnem debatnem društvu The Oxford Union – in ki je bil kasneje na posnetku, ki ostaja na internetu, deloma cenzuriran.
Jelena Bunić iz organizacije Marš sa Drine pojasnjuje, zakaj v Srbiji Nemčija in EU nista več pozitivni sili ter kako je »zeleni prehod« kapitalistično uničevanje regij pripeljal na domače dvorišče tudi v Evropi.
Najbogatejši človek na svetu nima težav uničevati naravo za množično proizvodnjo svojih električnih vozil. O tem, kako v Nemčiji ljudje, ki se borijo za varstvo okolja in delavske pravice, niso pozabili niti predali boja, piše Andraž Rožman.
Objavljamo zapis Abu Sameha iz Jayyousa o oljkah, ki so iz njega naredile kmeta, a ki so jih nato izruvali pred 22 leti izraelski buldožerji, da bi lahko zgradili apartheidski zid.
“Ljubljana je najlepše mesto na svetu.” Župan Zoran Janković Harajo po Ljubljani kao za Ljubljano. Medtem, skorajda tristo […]
Običajno raje pogledamo stran, ko se nam v bifejih po širnem obrobju naše dežele pogledi srečajo z moškimi, ki samotno objemajo svoje kozarce že dopoldan ter počasi luščijo težo sveta s čela. O škodljivi vseprisotnosti alkohola piše Špela Razpotnik.
Objavljamo slovenski prevod zapisa Ramzyja Barouda, avtorja knjig o Palestini in urednika spletnega portala Palestine Chronicle, ki je bil prvotno objavljen na portalu ZNetwork.
Rakan Mayasi je bil letošnji gost na festivalu Nazra palestinskih kratkih filmov, ki se je odvijal v Trstu, Gorici in Udinah. Prikazali so njegov najnovejši film Ključ o pravici palestinskih begunk in beguncev do vrnitve. Družinski hiši njegovih dedkov in babic sta v Hajfi – po nakbi so si ju prilastili judovski begunci, ki so pribežali pred evropskimi antisemitskimi pogromi in ki so jim Rakanovi predniki ponudili zatočišče.
Medtem ko je ministrica za zunanje in evropske zadeve cinično odpravila zadnje proteste zoper zunanjo politiko, ki jo vodi, so pred parlamentom spregovorili nekateri, ki so v Gazi izgubili že skoraj vse.
Objavljamo zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab iz Gaze. Ljudje ji pripovedujejo, kako poskušajo preživeti med vsesplošno vojno proti palestinskim ljudem. “Uporablja se različna orožja: tudi orožje lakote in orožje odrekanja čistoče ter higiene,” opisujejo smrtonosnost.
O palestinskih umetnikih in umetnicah na razstavah beneškega bienala piše Lilijana Stepančič.
Objavljamo nov zapis palestinske novinarke Bareae Shurrab, ki ji je bil dom Khan Yunis v Gazi. Čez Sredozemsko morje prinaša glasove Palestincev, ki jih izraelska uničevanje in vojaški teror silijo iz njihovih domov v razseljenost in ponižanje. Zapis je iz arabščine prevedla Wafaa Kanan.
Dnevni pokoli civilistov v Gazi, dnevni napadi nezakonitih izraelskih naseljencev in izraelske vojske na Palestinke in Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, mučenje palestinskih zapornikov in preprečevanje dostopa v izraelske zapore Mednarodnemu odboru Rdečega križa – slovensko zunanje ministrstvo si želi nadaljevanje dialoga.
“Izkušnje kažejo, da sta ozaveščanje javnosti in delo z družinami absolutno prednostni področji,” piše o spoprijemanju z brezdomnostjo mladih LGBTIQ+ oseb Jean Nikolič. “Moramo odpreti oči in gledati ljudi s srcem, saj jih ogromno živi v stiskah, ki jih ne vidimo ali pa jih ne želimo videti.”
Objavljamo poziv Stojimo za, ki izhaja iz solidarnosti z ljudmi v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi že podpisniki in podpisnice iz Slovenije, poleg njih pa še Boaventura de Sousa Santos, Michael Albert, Renata Avilo, Yanis Varoufakis …
“Med delom je lepo poslušati regljanje, pa še veš, da je ekosistem zadovoljen.” Robert Ž. o izkušnji človeške pomoči drugim bitjem, da jih sodobni svet popolnoma ne povozi.
Slovenske političarke in političarji odlično razumejo situacijo na okupiranih palestinskih ozemljih. A Slovenija z dosedanjimi ukrepi posledice kršitev blaži, namesto da bi bil cilj, da se končajo.
Mednarodni odvetnik, ki je sodeloval v primerih pregona Pinocheta in vlagal tožbe zoper ameriške uradnike zaradi mučenja muslimanskih zapornikov, pravi, da v času, ko na ekranih v živo spremljamo mednarodna hudodelstva, nimamo pravice, da ne bi imeli upanja – ter da na vse načine zahtevamo spoštovanje prava in človekovih pravic.
Objavljamo mirovno izjavo, ki so jo pripravili člani in članice Kreativnega razreda.
V pogovoru, ki je potekal v Ljubljani, je Majd Nasrallah, palestinski pravnik, kurator in organizator skupnosti iz Izraela, pojasnil, zakaj ga zanima politizacija “troublemakerjev”.
Na videz morda zapletena, a vendarle preprosta zgodba, piše Sabina Đeržić, kako oseba, rojena v Sloveniji, ostane brez državljanstva in dokumentov – in brez domovine.
Bežanje Slovenije od odgovornosti, ki jih ima kot suverena članica mednarodne skupnosti, še ni bilo očitnejše, kot je ob genocidu, ki smo mu priča v Gazi.
Palestinski raziskovalec Salman Abu Sitta o tem, kaj pomeni pravica do vrnitve Palestink in Palestincev – in zakaj se danes prihodnost za palestinsko prebivalstvo začne z vrnitvijo domov.
Avstralska profesorja opozarjata na povezanost naseljenskega kolonializma z genocidi. Nujno je, sta prepričana, da se Evropa sooči z lastno preteklostjo naseljensko-kolonialnih zločinov.
Sistem rabi nove ljudi, ti pa to nisi. Zamenljiv si.