Majed Abusalama dokončuje doktorat v Nemčiji, piše, organizira in povezuje. Opozarja, da je namen sedanjih izraelskih vojnih zločinov v Gazi tudi rušenje horizontov zamišljanja skupne enakopravne in demokratične prihodnosti.

Posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja je v intervjuju spregovorila o tem, česa se trenutno boji, v kaj polaga upanje, kako poteka etnično čiščenje in zakaj v okupacijskem režimu apartheida naseljenskega kolonializma, ki ga izvaja Izrael, prepoznava značilnosti panoptikona zapora.

V Dublinu rojena gledališka pedagoginja Cecily O’Neill je ob prihodu v Slovenijo praznovala svoj 87. rojstni dan. Na izobraževanju o vlogi gledališke pedagogike pri učenju jezikov, ki sta ga organizirali društvi ustvarjalcev Taka Tuka in Hiša otrok in umetnosti, je govorila tudi o tem, da se vedno učimo od mladih.

Raziskovalec podnebnih in agrarnih politik ter avtor knjige Ljudski zeleni dogovor, Max Ajl pojasnjuje, zakaj je večina zelenih dogovorov nezadostnih, kje vidi razloge za upanje ob novih prelomih z neokolonializmom in zakaj je pomembno govoriti o okoljskem dolgu.

Predavateljica z ljubljanske Filozofske fakultete je bila lani decembra nazadnje v Nigru, sahelski državi, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben akter v politikah EU. V pogovoru pojasnjuje, zakaj je protizahodna, predvsem protifrancoska drža opazna že nekaj let ter kje vidi nevarnosti in možnosti po julijskem vojaškem udaru.

Ana Podvršič, avtorica knjige Iz socializma v periferni kapitalizem v intervjuju pojasnjuje, zakaj je vesela, da se znotraj politične stranke Levice odpira prostor za debato o levih politikah in zakaj se velja v 21. stoletju učiti iz jugoslovanske izkušnje.

Gost letošnjega festivala delavskega filma Kamerat je bil tudi Bojan Vuletić, režiser filma Rekvijem za gospo J., ki je otvoril festival. V pogovoru je pojasnil, zakaj ustvarja film, zakaj sta cenzura in nasilje nad kulturo zanj neopravičljiva ter kje se srečajo film, protesti in revolucija.

Jasna Podreka je letos prejela nagrado ženske o ženskah festivala Mesto žensk. Govori o ženskah na pozicijah moči, ki ne razumejo, kaj so prinesli feministični boji, zakaj v priznanju ranljivosti prepozna moč ter kako bi lahko z določenimi sistemskimi spremembami bolje zaščitili žrtve nasilja.

V začetku leta je Vrhovno sodišče objavilo prelomno sodbo, v kateri je ugotovilo dolgoletno sistemsko kršenje ustavnih pravic delavcev v primeru Luke Koper. Zastopnik delavcev Marko Blatnik v intervjuju pojasnjuje, zakaj je sodba pomembna za vse delavke in delavce v Sloveniji.

“Oblasti so okrutne. Ljudi zastrašujejo, ker ne vedo, kako drugače ustaviti sedanje proteste,” je dejala Raha Bahreini. Govorila je o šolarkah z dolgimi lasmi, ki gledajo stran od kamere proti tabli z napisanimi sporočili, njihove naglavne rute dvignjene v zrak, dlani, ki z znaki sporočajo sliki vrhovnega verskega voditelja, kaj si mislijo o iranski islamski republiki. Govorila je o učiteljih in trgovkah, delavcih v naftni industriji, ki so z zaustavitvami dela podprli množice protestnic. O glasbenikih, ki so bili zaradi podpore protestom zaprti – in usmrčeni.

Po več kot desetletju je sarajevska umetnica ponovno osebno predstavila svoja dela tudi v Ljubljani. Z izostrenim občutkom za pomen skupnega in z jasno individualno odgovornostjo je v pogovoru pojasnila, zakaj so včasih odmiki dobri in zakaj moramo predvsem več poslušati drug drugega.

Profesor filozofije in literature iz Tuzle pojasnjuje pomen 47 ton vnetljivega propilenoksida, posledice privatizacije vojnih izgub ter zakaj ne gre pozabiti na možnosti, ki jih odpira družbena lastnina, ki je od vseh in nikogar.

Emmanuelle Barozet je sociologinja iz Francije, ki živi in dela v Čilu. Tekom protestov v letih 2019 in 2020 je skupaj s kolegi raziskovala, kako ljudje razumejo družbo, v kateri živijo, in kje vidijo svoje mesto v njej. V intervjuju govori o času vmes in o čem bodo glasovali 4. septembra. Glasovanje bo obvezno, a najbolj jo skrbi ekonomska situacija. Potencial, da ljudi poveže, vidi v nujnostih, ki jih prinaša okoljska kriza.

Z Vesno Štefanec, vodjo programa za zmanjševanje tveganja za brezdomnost in stanovanjsko izključenost LGBTIQ+ mladih ter raziskovalko pri društvu Parada ponosa se je pogovarjal Jean Nikolič, urednik revije Kralji ulice.

Hana Radilovič, članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter novinarka radia Študent v intervjuju govori o delavskem povezovanju, pravljicah in podrejanju.

Lucija Klun o otroštvu na poti, stalni nestalnosti, namernem pozabljanju in koliko izobraževalni sistem vzame, koliko pa da.

Irena Ilešič Čujovič je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Pojasnjuje, zakaj so se letos z delavkami in delavci odločili za stavko, zakaj verjame v dialog in kaj zameri oblastem.

Jan Hasselman, na obisku v Ljubljani, je odvetnik, ki je pripomogel k temu, da so na zahodni ameriški obali ustavili izvoz premoga, v protestih zoper naftovod North Dakota pa je zadnjih šest let ustvarjal prostor, tudi v sodnih dvoranah, da se je slišalo argumente staroselcev Standing Rock Sioux.

Mirjana Učakar po mnogih preživetih izkušnjah neenakopravnosti in krivic pravi, da ji je boj za pravice izbrisanih tudi osmislil to, kdo je, in ji pokazal, kaj pomeni tovarištvo.

Svetlani Slapšak bo v naslednjih tednih izšla knjiga, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let in v kateri analizira propagandna glasila, povezana s stranko SDS. V intervjuju govori o kantah smeti, govorici sovraštva in zakaj jo pred volitvami navdajajo tako upanje kot strahovi.

Asmir Bećarević iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije o poklicu, ki si mora kopati lastni konec, in kaj vemo danes, da se ne ponovijo zgodbe privatizacije in izigravanj ljudi.

Umetnica Harriet Rabe von Froreich, ki je gostovala v Ljubljani, pojasnjuje pomen poroznosti v času podnebne krize, kaj ta pomeni za ljudi, za idejo mej in za avtoritarnost.

Ustanovitelj in akademski direktor Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt ter profesor politike, filozofije in človekovih pravic je v Ljubljani govoril o oživljanju demokracije – in zakaj je ta v komatoznem stanju. 

Intervju z italijansko filmsko režiserko Susanno Nicchiarelli o njenem najnovejšem filmu Gospodična Marx, o pomenu punka in plesa, nikoli končanih bojih in kritični misli.

Prostora je, kolikor ga potrebujemo, in je naš, pravi nova vodja zavoda Maska. Govori o nujnosti negotovosti in potrebi, da kot družba zadihamo.

Issa Amro je mednarodno pripoznani zagovornik človekovih pravic. Dokumentarist kršitev mednarodnega prava pod izraelsko okupacijo je leta 2010 […]

Anna Brambilla in Caterina Bove sta dosegli prelomno zmago na sodišču v Rimu. Neodvisni odvetnici, ki sta članici […]

Ime slovenskega mikologa so prvi omenili člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Janez Gorenšek, direktor Inštituta za aplikativno […]

Barve, humor, ustvarjalnost. To brez spregovorjene besede sporočajo protestniške intervencije in lutke, s katerimi že leta na protestih […]

Profesorica in pisateljica Monika Žagar v intervjuju o tem, zakaj ne bi podprla podelitve nobelove nagrade Petru Handkeju, o rasizmu in nasilju, v katerega vodi sovražni govor.

Zgodovinar je milijarderjem v Davosu zabrusil, naj raje kot miloščino začno plačevati pravičen delež davkov. Danes, je poudaril […]

V zadnjem dobrem letu dni je Mohamed Alburai našel dom v Ljubljani. Našel je kraj, kjer se počuti […]

Antropolog Hariz Halilović, doma iz Srebrenice, z nelagodjem opazuje, kako se na globalni ravni soočamo s posledicami politične, […]