Februarska številka časopisa Kralji ulice je dvestota – ta mejnik so v društvu Kralji ulice obeležili z razstavo v ljubljanski galeriji Kresija med 31. januarjem in 14. februarjem; zabeležili pa jo bodo tudi s kulturnim, filmsko-literarno-glasbenim dogodkom 2. marca v Kinu Šiška. Sporočilo odmeva po ulicah: Najprej stanovanje! Ob tej priliki objavljamo ob ilustracijah Samire Kentrić dva zapisa, kralja in kraljice, iz najboljšega mesečnega časopisa v Sloveniji.
To sem jaz
Še kot mladoleten sem prišel v prelepo republiko Slovenijo. Vzljubil sem jo takoj, že pri nepolnih 17 letih. Takoj sem začel delati in ustvarjati v njej. Leta so tekla, jaz pa sem pridno služil denar za življenje. Po Hrastniku in Celju sem svoj dom našel v Ljubljani, ki jo zelo ljubim in cenim, tu živim še danes. V njej sem doživel tako lepe kot slabe trenutke.
Eden slabših je bil, ko sem leta 2009 doživel hudo prometno nesrečo. Tistega nesrečnega dne me je med vožnjo s kolesom zbil avto. Od takrat sem težji invalid, predvsem zaradi trajnih poškodb v kolkih in na desni nogi. Še dandanes zaradi tega trpim bolečine.
Pred petimi leti sem spoznal prijatelje na društvu Kralji ulice, ki so me sprejeli v svojo sredino, me razumeli. Kmalu sem postal prodajalec cestnega časopisa in član društva, ki je mnogim spremenilo življenje na bolje, o tem sem se prepričal na lastne oči. Moje in življenje moje ljubljene žene Jovanke, ki trpi za več diagnozami, prav tako. Teh pet let sem ponosen in srečen, da sem del društva, ki ne pomaga samo meni, ampak se trudi za vse ogrožene, bolne, nezaposljive …
Iz globine svoje duše se želiva z ženo zahvaliti vsem, ki podpirate društvo Kralji ulice in njihovo uredništvo, vsem kolegom in kolegicam, ki ponujajo časopis, in vsemu osebju na Kraljih. Še posebej lepo pozdravljava vas, drage bralke in dragi bralci, vse dobre in poštene ljudi, ki podpirate naš projekt in našo organizacijo. Pozdravljava tudi vse prebivalce in prebivalke te prelepe dežele ter svoje prijatelje in sorodnike.
Boro
Plemstvo
Kralji ulice smo odvrženi na rob družbe, nesprejeti in nezaželeni, odveč in v posmeh družbi. Večina populacije se ne želi poglabljati v življenjske zgodbe in krute usode, ki jih lahko piše življenje.
Moja osebna izkušnja je, da sem zabredla v depresijo. Bila sem vzgojena v pridno punčko brez čustev, a mati in oče sta bila pri vzgoji tiranska in nasilna, ni bilo prave komunikacije in pravega pogovora. Pri 12 letih sem že začela s samopoškodbenim vedenjem. Potem so pri 19 letih na plan prišli panični napadi, anksioznost in tesnobni napadi. Zbolela sem za bipolarno motnjo in dobila tablete, sledili so prvi obiski psihiatra. Študij na fakulteti se je v drugem letniku ustavil, zato sem delala študentska dela, samo da sem zamotila svoj um. Na srečo ali nesrečo se nikoli nisem zapila ali pa zadrogirala. V tem času sem spoznala Kralje ulice, občasno zahajala v dnevni center v Ljubljani in spoznavala, da življenje niso samo rožice. Osebno mi je časopis zelo všeč, saj se človek lahko poglobi v svet drugačnosti in zlorab ter realnih življenjskih težav. Predpostavljam, da so ljudje, ki so postali kralji ulice, zaznamovani s svojo usodo. Dvomim, da si kdo želi biti prostovoljno v takšnem življenjskem položaju. Tudi sama zase nisem izbrala depresije. Prav tako si niti v najhujših sanjah ne bi mogla predstavljati, da je to lahko takšen pekel na zemlji. Nič ne bo iz tebe, prekleta kurba, so bile besede mojega dragega očeta. Bodi tiho, poslušaj in ubogaj. Kralji ulici vedo, kaj je pravo in resnično življenje in kaj so realne življenjske izkušnje. Mislim, da je to vredno mnogo več kot družba popolnosti, h kateri stremimo. Postali smo odtujeni, odmaknjeni, sebični. Ljudje, ki se drogirajo, pijejo, imajo psihične motnje, so stigmatizirani in odmaknjeni na rob in nezaželeni. Mene vidijo kot zmešano bipolarno kurbo, ki v življenju ni dosegla nič in nima diplome. Jemljem antidepresive in nisem zaželena. Nisem zaželena ne v primarni družini ne nikjer drugje. Izgubljena v svetu brez vrednot, z občutkom sramu, krivde in odvečnosti. Vsepovsod sem številka. Življenje hiti in gre hitro mimo, hiti in nikogar ne izpusti.
Odvečna
* Objava je nastala v sodelovanju z društvom za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice. Zgornja zapisa, ki sta uredniško urejena za tukajšnjo objavo, sta bila objavljena v januarski številki časopisa o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih Kralji ulice.