Jezikoslovka Branislava Vičar v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić pojasnjuje, zakaj akademska institucija z molkom ob izraelskem genocidu nad palestinskim prebivalstvom svoje študentke in študente dejansko vzgaja v politični konformizem.

Mariborska študentka pojasnjuje, kaj je vzpodbudilo študentski poziv novemu mariborskemu rektorju in zakaj jemlje resno zavezo univerze, da preuči možnosti za vpis študentk in študentov, ki zaradi vojnih oziroma kriznih razmer v svoji državi ne morejo študirati. Ter tudi, kaj niso in ne morejo biti “nezaželene politične vsebine”.

Psihologinja Katja Košir z mariborske filozofske fakultete je v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić pojasnila, kaj ji pomeni akademska svoboda, zakaj ta v določenih trenutkih zahteva bojkot in zakaj bi slovenski akademski prostor še vedno lahko naredil več za podporo palestinskim kolegicam in kolegom.

Ana Tasič pojasnjuje, zakaj ji izkušnje, ki jih je pridobila v Palestini, ne vlivajo upanja, in zakaj sta boljše razumevanje in poznavanje razmer prvi korak solidarnosti. Z njo se je pogovarjala Marina Gržinić.

O strategijah vključevanja palestinskih študentov in študentk v slovenski izobraževalni prostor se pogovarjata filozofinji Karolina Babič in Marina Gržinić.

Antropologinja in raziskovalka opisuje razpoke in priložnosti ter nepremostljive birokratske ovire, s katerimi se soočajo tuji študentje. Tudi kaj je pomenila solidarnost s Palestino za študentke in študente, se spominja profesorica z ljubljanske filozofske fakultete v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić.

Barbara Vodopivec in Nada Pretnar v pogovoru z Marino Gržinić pojasnjujeta prehojeno pot Gibanja za pravice Palestincev in zakaj je sedanji trenutek genocidnega uničevanja prelomen.

Urška Breznik, ki vodi Pekarno Magdalenske mreže, v pogovoru z Marino Gržinić opisuje institucionalni rasizem, na katerega so naleteli, ko so poskušali v Maribor na izmenjavo povabiti palestinskega študenta iz Dženina, zakaj je vse politično in kje se kaže dvoličnost slovenske politike zadnjih let.

Če ne delam pet dni na teden, ne morem preživeti, pojasnjuje Saleh, ki zaključuje magistrski študij na univerzi EMUNI. Je eden redkih, ki mu je uspelo najti pot čez birokratske ovire in priti v Slovenijo z nezakonito okupiranega Zahodnega brega.

Organizirali smo poletne šole in gostili palestinske študente in študentke, je v začetku maja opisala mag. Polona Oblak delo zadnjih let. V pogovoru z Marino Gržinić je pojasnila, da so na Evro-sredozemski univerzi EMUNI tudi pisali slovenskim oblastem, da bi se vključili v projekt obnove Gaze, predvsem univerzitetnega sistema, ki ga Izrael je in ga med izvajanjem genocida namerno spreminja v ruševine.

Z nizom pogovorov in v nadaljevanju tudi prispevkov različnih avtorjev odpiramo z Dosjejem prostor za razmisleke v želji ustvariti dejanske premike. Zakaj, kako in kdo, pojasnjuje v uvodnem besedilu filozofinja in znanstvena svetnica pri ZRC SAZU Marina Gržinić.