“Da se nikdar več ne bi ponovila samovolja oblasti, ki je ljudski mandat izkoristila za brezvestno in brezsramno plenjenje skupnega, s tem pa uničevala naša življenja, okolje in bogastvo preteklih generacij,” je bila misel ustanoviteljic in ustanoviteljev, občank in občanov v Iniciativi mestni zbor, ko smo vzpostavljali prvi zbor samoorganiziranih mariborskih četrtnih skupnosti.
Danes, po desetletju delovanja zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti smo še vedno daleč od tega, da bi mestna občina Maribor izkazovala, da razume pomen javnega skupnega dobrega ali da daje prednost ljudem in okolju pred dobički.
A redne udeleženke in udeleženci zborov samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti smo že kmalu videli v svojem delovanju tek na dolge proge in priložnost za srečevanja ter navezovanje stikov, za spoznavanje prek druženja. Zbori so ustvarjali prostor, kjer smo predstavljali stališča, pričakovanja, kritike in pohvale, predvsem pa skupaj soustvarjali mnenja o problemih v neposrednem okolju, pravi Božo Šušteršič, redni udeleženec zborov prve samoorganizirane četrtne skupnosti Nova vas.
Po njeni vzpostavitvi februarja 2013 so se aktivirali tudi drugod. Pomemben zagon so dale tri uspešne akcije: prebivalke in prebivalci smo lahko ponovno brezplačno uporabljali prostore mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zgrajene s samoprispevki; s pomočjo velike ilustracije zebre ilustratorke Lile Prap smo v Novi vasi naredili simulacijo prehoda za pešce, ki smo ga zahtevali že 30 let in nato končno dobili; dosežena je bila razveljavitev dolgoročne pogodbe med Plinarno in Energetiko, ki je določala dobavo energenta po visoki fiksni ceni, kar bi plačevali prek visokih zneskov na položnicah Mariborčani in Mariborčanke. Vsak je lahko videl, da samoorganizirani zbori vzpostavljajo javni prostor za medsebojna srečevanja, razprave, informiranje ter samoorganiziranje proti vsem oblikam zatiranja – in da delujejo.
Vzpostavilo se je enajst samoorganiziranih zborov četrtnih in krajevnih skupnosti. Franc Krištofelc se redno udeležeju zborov samoorganizirane četrtne skupnosti Center in Ivan Cankar. Veseli ga, da je že ob spoznavanju temeljnih načel in skupnih ciljev političnega, nestrankarskega samoorganiziranja ugotovil, da ga vodijo pri razmišljanju o možnostih političnega udejstvovanja ljudi v okolju, kjer živijo, podobna načela, kot jim sledi Iniciativa mestni zbor.
Eno temeljnih načel je iskanje konsenza. V družbi, ki se je pod kapitalizmom atomizirala in individualizirala, je bila to sprva najzahtevnejša naloga. Sklepi in odločitve niso rezultat dvigovanja rok ali prevlade večine nad manjšino, ampak tega da vsak udeleženec izhaja iz že povedanega – ne ponavlja, ampak nadgrajuje in bogati argumente. To omogoča strukturirana razprava, za katero skrbijo moderatorke in moderatorji.
Drugo pomembno načelo je direktna akcija. Kdor na zboru izpostavi problem, se hkrati s tem javi, da ga bo ob pomoči drugih tudi reševal. Udeleženec zborov samoorganizirane četrtne skupnosti Tabor Slavko Gazvoda prepozna v zborih kraj srečevanj tako tistih, ki iščejo rešitve in pomoč glede težav v njihovem okolju, kot tistih, ki jim je mar za sočloveka, za skupnost in za družbo kot celoto. “Doživljam jih kot kraj, kjer besedne zveze ‘kaj pa jaz morem, saj ne morem nič storiti’ ne poznamo, skozi načelo neposredne akcije pa v najžlahtnejši obliki živi ‘kdaj, če ne zdaj, in kdo, če ne jaz?’.”
Tekom desetletja delovanja so se zbori samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti soočili s številnimi problemi; dosegli uspehe, pa tudi neuspehe – a marsikdaj je že sam postopek skupnega reševanja problemov pomenil uspeh in prinesel zadovoljstvo ter obudil pozabljene spretnosti.
“Sodelovanje na zborih je zame zmeraj znova dokaz, da v času vse večje individualnosti, še vedno obstajajo ljudje, ki delajo nesebično za skupno dobro, prisluhnejo drugemu, si vzamejo čas, imajo voljo, energijo in znanje, da se borijo proti moči kapitala in birokratskim aparatom,” pravi Petra Arnejčič Munda, udeleženka zbora samoorganizirane krajevne skupnosti Pekre. Doda, da gre pogostokrat za edine priložnosti, da se pogovarjajo in prisluhnejo, povedo sokrajanom in sokrajankam o težavah in pričakovanjih glede okolja, kjer živijo.
V samoorganizirani četrtni skupnosti Pobrežje Đuro Đakovac in Franc Košir ponosno nizata uspehe delovanja: prvi so predlagali ukinitev vinjet na hitri cesti Pesnica-Maribor, opozarjali na onesnaženost s prekomernim hrupom na železnici zaradi starih vagonov in na neurejenost prometa ob Poti k Dravi ter na manko košev za pasje iztrebke.
Ko je leta 2014 Gosposka ulica zaradi ekonomske krize in neslavne zapuščine Evropske prestolnice kulture obstala skoraj povsem prazna, se je zbor samoorganizirane četrtne skupnosti Center in Ivan Cankar odločil, da jo oživi. Navezava stikov z umetnicami in umetniki ter izobraževalnimi institucijami je omogočila, da so prazne izložbe kmalu dobile povsem drugačno podobo: umetniška dela, modne kreacije in informativne vsebine so tja ponovno pritegnile prebivalke in prebivalce ter posledično spodbudile odprtje novih trgovin in lokalov z lokalno in zadružniško ponudbo.
Na pobudo zbora samoorganizirane četrtne skupnosti Radvanje se lahko Maribor pohvali s prvo pilotno izvedbo participativnega proračuna v državi leta 2015. Neizpolnjene obljube mestnih oblasti so žal pustile večino projektov nerealiziranih in mariborsko občino so nato pri izvajanju participativnih proračunov prehitele druge občine.
Pomen in smotrnost povezovanja ter sodelovanja sta leta 2015 pripeljala do ustanovitve Samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Boris Fanin iz zbora samoorganizirane četrtne skupnosti Studenci se spomni, da so uresničili nekaj, kar je zakonodaja predvidevala, a občinske oblasti niso nikoli udejanile. Tudi na predlog in pobudo občank in občankov tega niso hotele narediti. “Ker ni bilo posluha, smo se samoorganizirali. Do nas so prihajale informacije, da v javnih podjetjih komunalnega gospodarstva poslujejo precej po domače, posledice pa prek položnic plačujemo občanke in občani.” V Samoorganiziranem svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin je bil po en član iz vsake mestne četrti, sprejeli so statut in pravilnik o delu ter začeli. “Najodmevnejša je bila ugotovitev o nezakonitem delovanju vodstva Mariborskega vodovoda. O tem smo obvestili delničarje družbe iz mariborske ter okoliških občin in si pridelali odškodninsko tožbo Mariborskega vodovoda. Ki pa jo je na vseh stopnjah izgubil,” pojasni Mariborčan. To je bila lekcija za druga komunalna podjetja, da so začela resneje obravnavati Samoorganizirani svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. V preteklem mandatu je mariborski mestni svet vendarle sprejel tudi odlok o ustanovitvi ‘uradnega’ Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, a ta do danes še ne deluje.
Udeleženke in udeležence zborov samoorganiziranih skupnosti, nas povezuje poleg problematike prometa tudi skrb za zelene površine in drevesa. V Delovni skupini za drevesa smo izvedli terenske akcije, kot je bila Nekoč je tukaj raslo drevo, popisali drevesa, okužena z belo omelo v mestni četrti Nova vas, in pozivali občino, naj v proračunu poveča postavko za zelene površine in drevesa, ki jih v času podnebnih sprememb še posebej potrebujemo.
Leta 2018 pred lokalnimi volitvami smo samoorganizirane četrtne skupnosti skupaj z Iniciativo mestni zbor organizirale serijo javnih posvetov Skupaj za skupno o tematikah, ki so bile najpogosteje na dnevnih redih zborov. S pomočjo strokovnjakinj in strokovnjakov smo občani in občanke predebatirali različna problemska področja ter oblikovali zahteve za spremembe in izboljšave glede delovanja občine. 61 zahtev Skupaj za skupno je bilo poslanih vsem kandidatkam in kandidatom, a ne Franc Kangler ne Saša Arsenović ne Andrej Fištravec tedaj nanje niso odgovorili. Čeprav je izvoljeni župan Arsenović po dveh pozivih oblikoval akcijsko delovno skupino, je ta kmalu prenehala z delovanjem, saj občina ljudi in zahtev ni jemala resno niti ni k skupnemu naslavljanju izpostavljenih problemov pristopala proaktivno.
Ob izteku prvega mandata Saše Arsenovića je Iniciativa mestni zbor analizirala realizacijo 61 zahtev Skupaj za skupno in ugotovila, da jih je bilo 19 v celoti izvedenih, 3 delno, 31 jih je ostalo neizvedenih, za 8 pa ocena o izvedbi ni mogoča.
“Prepričan sem, da je bilo v desetih letih delovanja zborov samoorganiziranih mestnih četrti in krajevnih skupnosti doseženo zelo veliko pri nestrankarskem političnem udejstvovanju krajanov,” pravi Franc Krištofelc in poudari delo Iniciative mestni zbor, vseh moderatorjev in moderatork zborov.
V Iniciativi mestni zbor pa se zahvaljujemo vsem udeleženkam in udeležencem zborov, s katerimi smo v preteklem desetletju trli najtrše orehe, se skupaj učili dešifriranja birokratskih nesmislov, pridobivali nova znanja, se smejali mnogim občinskim absurdom in neznanju, velikokrat pa skupaj držali tudi lopate, motike in kosilnice. Samovolja oblasti še ni odpravljena, a vsaj 10-krat bolje vemo, kakšna moč se skriva v sodelovanju in povezovanju.
* Besedilo so v samoorganizaciji oblikovali in prvotno objavili v Iniciativi mestni zbor. Za objavo tu je bilo uredniško nekoliko skrajšano ter urejeno.