V ponedeljek, 17. julija 2023 je Dmitry Peskov, govorec ruskega predsednika Vladimirja Putina dejal: “Črnomorski dogovor ne velja več.” To je bilo neposredno obvestilo o prekinitvi črnomorske iniciative, ki je izšla iz intenzivnih pogajanj v urah, potem ko so ruske sile vdrle v Ukrajino februarja 2022. Iniciativa je stopila v veljavo 22. julija 2022, potem ko so jo v Istanbulu podpisali ruski in ukrajinski uradniki v prisotnosti generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.
Guterres je iniciativo označil za “svetilnik upanja” iz dveh razlogov. Kot prvo, doseči tak dogovor med nasprotnima stranema v vojni, ki še vedno teče, je izjemno. Kot drugo, Rusija in Ukrajina sta pomembni pridelovalki pšenice, ječmena, koruze, oljne repice in njenega olja, sončničnih semen in sončničnega olja kot tudi gnojil na osnovi dušika, kalija in fosforja, saj predstavljata kar 12 odstotkov trgovanih kalorij v svetovni trgovini. Če pride do motenj v dobavah iz Rusije in Ukrajine, so opozarjale številne mednarodne organizacije, bo imelo to grozljiv učinek na svetovne trge hrane in na svetovno lakoto. Medtem ko so se sankcije Zahoda – predvsem ZDA, Britanije in EU – zoper Rusijo stopnjevale, je začela dolgoročna vzdržnost dogovora šibeti. Tekom zadnjega leta je bil dogovor večkrat prekinjen. Marca 2023 je govorka ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova v odgovor na sankcije zoper rusko kmetijstvo, dejala: “(Glavna) vodila, ki jih vzpostavlja (žitni) dogovor, ne delujejo.”
Financializacija vodi v lakoto
Ameriški državni sekretar – minister za zunanje zadeve – Antony Blinken je dejal, da njegova država obžaluje rusko “nadaljevanje zlorabe hrane kot orožja”, saj to “škoduje milijonom ranljivih ljudi po svetu”. Res je, da trenutek prekinitve dogovora ne bi mogel biti slabši. Poročilo ZN Stanje prehrambene varnosti in nahranjenosti na svetu 2023 (The State of Food Security and Nutrition in the World 2023) iz 12. julija 2023 razkriva, da se eden med desetimi Zemljani bori z lakoto in da si 3,1 milijarde ljudi ne more privoščiti zdrave prehrane. A poročilo poudari zanimivo dejstvo: vojna v Ukrajini je v lakoto potisnila 23 milijonov ljudi, število, ki je bledo v primerjavi z drugimi razlogi lakote – denimo z vplivom komercializiranih prehrambenih trgov in pandemije COVID-19. Poročilo Svetovnega razvojnega gibanja iz leta 2011 Zlomljeni trgi: kako lahko uredeitev trgov pomaga preprečiti ponovno svetovno prehrambeno krizo (Broken Markets: How Financial Market Regulation Can Help Prevent Another Global Food Crisis) je pokazalo, da “finančni špekulatorji sedaj obvladujejo trge (s hrano), saj je pod njihovim nadzorom več kot 60 odstotkov trgov, medtem ko so pred 15 leti obvladovali 12 odstotni delež”.
Situacija se je odtlej še poslabšala. Sophie van Huellen, raziskovalka finančnih špekulacij na trgih s hrano je konec leta 2022 opozorila, da medtem ko obstajajo pomanjkanja hrane, “je trenutna prehrambena kriza cenovna in ne kriza dobave oziroma ponudbe”. Konec črnomorske žitne iniciative je obžalovanja vreden, a ni glavni vzrok za svetovno lakoto. Glavni vzrok – glede česar se strinja celo Evropski ekonomsko-socialni odbor, ki deluje v okviru EU, – so finančna špekuliranja na svetovnih trgih.
Zakaj je Rusija prekinila iniciativo?
Da nadzira črnomorsko žitno iniciativo, so Združeni narodi vzpostavili Skupni koodinacijski center v Istanbulu. Sestavljajo ga predstavniki Rusije, Turčije, Ukrajine in Združenih narodov. Že nekajkrat je razreševal napetosti med Rusijo in Ukrajino glede pošiljk, denimo ko je Ukrajina napadla Rusko črnomorsko floto – del katere so bile tudi ladje, ki so vozile žito – v Sevastopolu na Krimu oktobra 2022. Napetosti so se nadaljevale z zaostrovanjem sankcij Zahoda zoper Rusijo, kar je Rusiji otežilo izvažati kmetijske izdelke na svetovne trge.
Rusija je Združenim narodom dala na mizo tri pogoje glede svojega kmetijskega sistema. Najprej je ruska vlada želela, da se Rusko kmetijsko banko – glavno kreditno in trgovinsko banko ruskega kmetijstva – ponovno vključi v sistem SWIFT, iz katerega je bila izključena s šestim paketom sankcij EU junija 2022. Turški bančnik je tedaj dejal, da obstaja možnost, da bi EU “izdala Ruski kmetijski banki splošno dovoljenje” in da bi ta “imela možnost uporabljati banko JP Morgan za transakcije v ameriških dolarjih” v primerih izvoznikov, ki bi delovali v okviru črnomorske žitne iniciative.
Kot drugo, je Moskva od prvih pogovorov o žitni iniciativi dalje želela, da izvoz gnojil na osnovi amonijaka poteka tako skozi pristanišče v Odesi kot iz skladišč v Latviji in na Nizozemskem. Glavni del razprav je tekel okoli ponovnega odprtja cevovoda Togliatti-Odesa, ki je najdaljša infrastruktura za prenos amonijaka na svetu. Julija 2022 so Združeni narodi in Rusija podpisali dogovor, ki bi omogočal prodajo ruskega amonijaka na svetovnem trgu. Generalni sekretar ZN Guterres je v Varnostnem svetu dejal: “Delamo vse, kar je mogoče, da … sprostimo resno pomanjkanje, ki obstaja na svetovnih trgih gnojil in že vpliva na kmetovanje v zahodni Afriki in drugod. Če ne bomo stabilizirali trgov z gnojili bo naslednje leto lahko prineslo krizo ponudbe hrane. Če povem preprosto, bi svetu lahko zmanjkalo hrane.” 8. junija 2023 so ukrajinske sile razstrelile del cevovoda Togliatti-Odesa v Harkivu, kar je še povečalo napetosti. Razen črnomorskih pristanišč Rusija nima varnih poti za izvoz gnojil na osnovi amonijaka.
In tretje, rusko kmetijstvo se sooča z izzivi zaradi okrnjenih možnosti uvoza strojev in rezervnih delov, ruske ladje pa nimajo možnosti vplačila zavarovanj ter vstopa v številna tuja pristanišča. Navkljub “izdolbinam” za kmetijstvo v sankcijah Zahoda, so sankcije zoper podjetja in posameznike močno prizadele rusko kmetijstvo.
Da bi se zoperstavila sankcijam Zahoda, je Rusija uvedla omejitve na izvoz gnojil in kmetijskih izdelkov. Te vključujejo prepoved izvoza določenega blaga – denimo začasne prepovedi izvoza pšenice v Evroazijsko ekonomsko unijo – in razširitev zahtev za licenciranje – vključno za sestavljena gnojila, kar je zahteva, ki izhaja še iz časa pred vojno – ter povišanje davkov na izvoz. Ti ruski ukrepi spremljajo strateško prodajo državam, kot je Indija, ki nato izvaža izdelke naprej v tretje države.
Konec julija bo Sankt Peterburg gostil Drugi rusko-afriški ekonomski in humanitarni vrh, na katerem bodo te teme zagotovo v središču. Pred vrhom je predsednik Putin poklical južnoafriškega kolega Cyrila Ramaphoso, da ga je obvestil o težavah, s katerimi se sooča Rusija pri izvozu hrane in gnojil na afriško celino. “Glavni cilj dogovora,” je dejal glede črnomorske žitne iniciative, ki je bil, da se “dostavi žita državam, ki jih potrebujejo, vključno s tistimi na afriški celini, ni uresničen”.
Verjetno je, da se bo črnomorsko žitno iniciativo ponovno oživilo v roku meseca dni. Dosedanje prekinitve niso trajale dlje od nekaj tednov. A tokrat ni jasno, ali bo Zahod Rusiji kakorkoli omogočil, da izvaža svoje kmetijske izdelke. Zagotovo bo prekinitev vplivala na milijone ljudi po svetu, ki se borijo z dolgotrajno, sistemsko lakoto. A milijarde drugih ljudi, ki stradajo zaradi finančnih špekulacij na trgih s hrano, ta dogajanja neposredno ne zadevajo.
* Ta članek je nastal za Globetrotter. Vijay Prashad je indijski zgodovinar, urednik in novinar. Redno sodeluje z neodvisnim medijskim inštitutom Globetrotter. Je urednik založbe LeftWord Books in vodja inštituta za družbene raziskave Tricontinental. Je avtor več knjig, med njimi Temnejši narodi (The Darker Nations) in Revnejši narodi (The Poorer Nations). Njegovi zadnji deli sta Borba nas dela ljudi: kaj se lahko naučimo iz gibanj za socializem (Struggle Makes Us Human: Learning from Movements for Socialism) in, z Noamom Chomskyjem, Umik: Irak, Libija, Afganistan in krhkost ameriške moči (The Withdrawal: Iraq, Libya, Afghanistan, and the Fragility of U.S. Power).