Osnovnošolci in srednješolke ter univerzitetni študentje in študentke po vsem svetu načrtujemo, kako iti še korak dlje od šolskih stavk in kako zasesti naše šole ter fakultete z zahtevo, da se konča fosilno gospodarstvo. Naše izhodišče so izkušnje študentskih aktivistov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja – in mladi, ki smo del gibanja za podnebno pravičnost, bomo zaustavili “delovanje kot ponavadi” družb, kot jih poznamo. Ne ker ne maramo izobraževanja, ampak ker nam to, kar smo se že naučili, jasno predoča, da brez dramatičnega preloma s sedanjim sistemom ne moremo zagotoviti planeta, na katerem bo moč živeti tako naših sedanjosti kot prihodnosti.
Zakaj zasesti? Ker smo demonstrirali. Oblikovali peticije. Napisali odprta pisma. Imeli smo sestanke z vladami, upravami in komisijami. Stavkali smo. Napolnili smo trge, ulice in avenije s tisočimi ter vsi skupno z milijoni ljudi na celinah po vsej Zemlji. Kričali smo na vsa grla. Nekateri smo sodelovali v blokadah, zasedbah in intervencijah. In ko se je zdelo, da so leta 2019 začele med množičnimi podnebnimi mobilizacijami kliti bilke globokega in radikalnega družbenega preoblikovanja, je prišel Covid-19 in naš (za)let se je drastično upočasnil. Kar se ni zmanjšalo, so toplogredni izpusti, izkoriščanje globalnega juga in nezamisljivi dobički, ki si jih prilašča industrija fosilnih goriv.
To, da naš nasprotnik, fosilna industrija, vlada svetu, ni skrivnost. In niti zdaleč ni pri tem neuspešna; v resnici je močnejša kot kdajkoli. Dokaz tega je tudi nedavna raziskava časopisa The Guardian, ki je razkrila, da ima imperij fosilnih goriv v načrtu 195 projektov, ki so “ogljične bombe” in ogrožajo naše zadnje upanje, da globalno segrevanje ne preseže 1,5 stopinje Celzije – meje, ki je še varna. Da, navkljub veličastno smešni predstavi politikov in institucij na srečanju Cop26 leta 2021, so največja naftna podjetja na tem, da potrošijo 103 milijone dolarjev vsak dan do konca desetletja za projekte, uničujoče za ves planet.
Poleg tega podnebna kriza ni pravična kriza. Zadnja poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) kažejo, da so najbolj prizadeti zaradi podnebnih sprememb pogostokrat tisti, ki so zanje najmanj odgovorni in so k njim najmanj prispevali. Zgodovinska odgovornost nas, mladih ljudi, rojenih tik na robu največje katastrofe v človeški zgodovini, je, da se dvignemo, da jo zaustavimo.
Kaj naj naredimo? Ker uklonitev v obup in apatijo ne bo za nas nikoli možna izbira, se moramo organizirati na množični ravni. Ustvariti moramo nov vrhunec mobilizacij, ki bo presegel leto 2019. Če smo čakali na znak, je tu. Temperature se višajo vse hitreje in nikoli še nismo bili tako gotovi, da mobilizacija, kot je ni bilo še nikoli doslej, ni le mogoča, ampak je preživetveno nujna.
Ne moremo ponoviti preteklih napak. Biti moramo večja motnja kot kdajkoli, saj je to naša edina možnost, da preživimo. Iznajdljivost in ustvarjalnost mladih, povezani z gorečim apetitom za disrupcijo in osvoboditev, lahko spremenijo svet. Kot globalna generacija študentov moramo prekiniti običajen tek delovanja in začeti tam, kjer imamo moč mobilizacije in organizacije – na naših šolah in na univerzah. Včasih so neposredno vpletene v posle uničevanja, kar vidimo pri številnih univerzah, ki vlagajo svoja finančna sredstva v industrijo fosilnih goriv, denimo univerze Oxford, Stanford, Princeton, Yale, McGill, Northwestern, MIT … Spet v drugih primerih so posredno vezane na fosilno industrijo. Urijo nas za svet, ki nima prihodnosti, za svet fosilnega kapitalizma. Želijo, da sedimo v šolah in se učimo, kot da bi bilo vse v najlepšem redu. A svet, za katerega se učimo – svet, ki je ustvaril podnebno krizo –, nima prihodnosti. Veliko vprašanje naše generacije je: “Kako lahko ustvarimo svet brez podnebne katastrofe?” Nanj ne bomo odgovorili s sedenjem v šoli.
Na koncu gre za to: ne moremo se pretvarjati, da je vse v redu, in se učiti, kot da planet ne gori. Kot so mladi pred nami – od študentov maja leta 1968 v Franciji do arabske pomladi, od čilenske pingvinske revolucije in brazilske Primavera Secundariste do zasedbe Wall Streeta – bomo ustavili naša življenja “kot ponavadi” in pokazali našim vladam in družbam, da moramo spremeniti vse, sedaj. Od Lizbone do Kalifornije, od Peruja do Nemčije in od Madrida do Slonokoščene obale, pozivamo mlade, da stopimo skupaj in organiziramo mednarodno revolucionarno generacijo, ki lahko spremeni sistem.
Med septembrom in decembrom 2022 bomo okupirali na stotine šol in univerz po vsem svetu z namenom, da se konča s fosilnim gospodarstvom na mednarodni ravni pod pozivom k akciji “Konec fosilnega: Zasedba!”. Vabimo vsakogar in vse, da se nam pridružite in organizirate zasedbe svojih šol in univerz, ki upoštevajo tri načela: zasedbe vodijo mladi; v okviru podnebne pravičnosti; zasedbe do zmage. Oživili bomo gibanje mladih, ustvarili bomo nova zavezništva, radikalizirali, vključili in povabili zraven vse člane družbe, da nas podprejo in z nami zasedejo ter da si skupaj zamislimo svet, ki si ga želimo – kjer je v središču življenje, ne pa dobiček – v tem iskrečem trenutku mednarodnega delovanja. Vzdignili se bomo za pravičnost in osvoboditev, da ustavimo industrijo fosilnih goriv. O nečem ne bomo dvomili: mladi smo revolucionarni subjekt. Obrnili bomo smer, spremenili zgodovino in udarili fosilno industrijo.
Tu smo. Radikalni smo. Pripravljeni na zasedbo.
* Zgornje javno pismo so napisali mladi aktivisti, ki so del gibanja “Konec fosilnega: Zasedba!”, in so ga podpisali organizatorji ter skupine širom sveta. Med podpisniki (zaenkrat) ni nikogar iz Slovenije.