Za mir ne potrebujemo vojn

ilustracija iz knjige Pismo Adni avtorice Samire Kentrić

Predsednik Sveta EU je pred “prelomnim srečanjem” evropskih politikov pisal o tem, da mora biti Evropa pripravljena za vojno in da morajo članice EU svoja gospodarstva prestaviti v stanje “vojaške ekonomije”. S tem, je zatrdil, bo Evropa lahko branila “demokratični svet”. 

Če je Charles Michel govoril o evropskem delu “demokratičnega sveta”, potem je govoril o obrambi sistema, ki skrbi, da evropske in svetovne korporacije bogatijo na račun represivnih režimov ter obubožanih množic v soseščini, in ki prelaga na šibkejše države, od Maroka in Egipta do Libije in Nigra, umazane politike nasilja preganjanja ljudi stran od zatočišč in enakopravnosti, h katerim so se vse države sveta zavezale po drugi svetovni vojni. 

Charles Michel je svoj zapis zaključil s poskusom umnega nesmisla, da se moramo, če si želimo miru, pripraviti na vojno. “Ta boj zahteva močno vodstvo – da bomo poenotili naše ljudi, podjetja in vlade v novem duhu varnosti in obrambe širom evropske celine,” je segel po velikih besedah o enotnosti – ki naj se jo doseže z oboroževanjem centrov moči. 

V času podnebne krize, vse pogosteje teptanih načel človekovih pravic in spodkopavanja temeljev mednarodnega prava na način, da to vse očitneje služi zgolj centrom moči, je 29 organizacij in kolektivov iz Slovenije podpisalo poziv za mir. Ta v duhu tradicije pisem proti vojni, med drugimi italijanskega novinarja Tiziana Terzanija, obeležuje 20. obletnico slovenskega vstopa v zvezo Nato. V času ko se ponovno hujska k vojnam in se izvršuje genocid, se bodo podporniki poziva za solidarnost in mir zbrali na shodu v Ljubljani. 

Sledi besedilo javnega pisma Za mir in solidarnost:

Mineva 20 let od vstopa Slovenije v NATO. S tem se je Slovenija tudi uradno vključila v imperialistični tabor. Včlanjevanje so vodile politične sile vojnih hujskačev in zagovornikov imperialistične prevlade v svetu. Od konservativcev preko liberalcev do socialdemokratov. Kljub popolni enotnosti vladajočega razreda, podkrepljeni z intenzivno medijsko kampanjo, je več kot tretjina ljudi, ki so se udeležili referenduma, glasovala proti vstopu. Sodeč po raziskavah javnega mnenja, tudi tistih naročenih neposredno s strani NATA, se je delež tistih, ki nasprotujejo članstvu Slovenije v NATU v preteklih dveh desetletjih povečal.

NATO je bil leta 1949 ustanovljen kot orodje imperialističnih držav za ohranjanje prevlade v svetu, v katerem nekdanje kolonialno gospostvo ni bilo več mogoče. Od svojih začetkov izvaja agresivno vojaško politiko in je neločljivo povezana z vzdrževanjem kapitalističnega izkoriščanja po svetu. Sedanji ameriški predsednik, tedaj še senator Joe Biden, je leta 1997 v govoru na Univerzi v Varšavi poudaril, da morajo imeti vse članice NATA ekonomske odnose urejene po načelih prostega trga in da mora imeti zasebni sektor odločilno vlogo v gospodarstvih držav članic.

Medtem ko se krčijo socialne pravice in druge javne storitve, se povečujejo vojaški izdatki. Skupna vrednost vojaških izdatkov 31 držav članic (v izračunu še nista upoštevani novo pridruženi Finska in Švedska) je v letu 2023 znašala 1151 milijard evrov. V skladu s strategijo, ki predvideva, da morajo vse članice za vojaške izdatke nameniti najmanj 2 odstotka svojega letnega BDP-ja, bo ta znesek do leta 2028 dosegel 1572 milijard evrov. Za primerjavo: vojaški proračuni članic NATA so že v lanskem letu presegali trikratnik izdatkov, ki jih za vojsko skupaj namenijo Kitajska, Rusija in druge članice organizacije sporazuma o kolektivni varnosti. 

Proračun slovenskega Ministrstva za obrambo za leto 2024 znaša 1,018 milijarde evrov, pri čemer je več kot 75 odstotkov sredstev namenjenih Slovenski vojski. Po diktatu NATA naj bi se do leta 2028 povečali vsaj na 1,75 milijarde evrov letno. Za primerjavo naj povemo, da bo za gradnjo novih javnih stanovanj v obdobju med 2023 in 2025 iz državnega proračuna v celoti namenjenih zgolj 76 milijonov evrov. 

Oboroževanje ima tudi izrazito negativne posledice na okolje. Skupni vojaški ogljični odtis držav članic NATA je lani znašal 226 milijonov ton CO2. Zgolj med letoma 2021 in 2023 se je povečal za več kot 30 milijonov ton CO2, kar je primerljivo s tem, da bi na ceste zapeljalo dodatnih 8 milijonov avtomobilov. Svetovna orožarska industrija velja za eno največjih posamičnih onesnaževalk, v letu 2023 je prispevala 5,5 odstotka vseh proizvedenih emisij toplogrednih plinov. Letalska industrija za primerjavo prispeva 2,1 odstotek vseh proizvedenih emisij toplogrednih plinov. V skladu z načrti NATA se bo oborožitvena gonja v času vse večje okoljske krize, katere učinki bodo najbolj prizadeli države svetovnega obrobja, še stopnjevala.

NATO je napadalni vojaški pakt. Samo v zadnjih treh desetletjih so njegove sile oziroma vojske njegovih vodilnih članic napadle ZR Jugoslavijo, Afganistan, Irak, Somalijo, Sirijo in Libijo. V teh vojnah je življenje izgubilo več kot milijon ljudi. V nekaterih so sodelovale tudi slovenske vojaške sile, v vseh pa so slovenske oblasti dale dovoljenje za uporabo našega zračnega prostora. Po letu 2002 so ZDA ob odobravanju preostalih članic NATA zavrgle skoraj vse sporazume o jedrskem orožju in postavile tako imenovan protiraketni ščit. S tem so porušile jedrsko ravnotežje, začele nov val jedrskega oboroževanja in povečale možnost uporabe jedrskega orožja. Hkrati je NATO s svojimi operacijami sodeloval pri zatiranju naprednih političnih sil. Vse z namenom ohranitve in utrditve kapitalistične ureditve in njenih političnih predstavnikov.

NATO je vojaški pakt pod dominacijo ZDA. Vojaški proračun ZDA predstavlja dve tretjini skupnih vojaških izdatkov NATA. Zveza deluje kot varuh ameriških gospodarskih in političnih interesov v svetu. S širitvijo NATA na vzhod se je porušila ideja o vzpostavitvi skupne evropske varnostne infrastrukture, ki ne bi bila neposredno podrejena ZDA.

Vojne in opustošenje, ki ga pustijo za seboj, so ob okoljski krizi glavni razlog za to, da so milijoni ljudi prisiljeni zapustiti svoje domove. NATO z napadi uničuje kritično javno infrastrukturo, proizvodne kapacitete in bivališča. Prispeva k politični destabilizaciji in razrastu notranjega nasilja. To je gonilo za bežanje beguncev, ki jih NATO zatem z vojaškim ladjevjem ustavlja v Sredozemlju.

Oborožitvena gonja, vojno hujskaštvo, okoljska katastrofa, vojna v Ukrajini, genocid v Palestini, ki ga izraelske okupacijske sile izvajajo ob aktivni podpori NATA, so posledice delovanja kapitalizma, ki ga žene neskončni profitni motiv na račun družbenih potreb. Imperializem, ki je kapitalizem v svetovnem merilu, uničuje planet in življenja milijard delovnih ljudi po svetu.

Zato se moramo zavzeti za mir in internacionalizem. Ustvarjati moramo pogoje za množični odpor proti vojni, ki ga lahko vodimo na lastnih trgih in ulicah, tovarnah in predavalnicah. Le mednarodna solidarnost med delovnimi ljudmi lahko prepreči nadaljnje stopnjevanje vojaških napetosti in izpelje ekosocialistično preobrazbo sveta. Vzori za to obstajajo, od francoskih in italijanskih pristaniških delavk ter delavcev do indijskih kmetov. Ti z blokiranjem skladišč, pristanišč in letališč preprečujejo pošiljanje orožja na vojna območja, s solidarnostnimi stavkami gradijo in utrjujejo tovarištvo med svetovnim delavstvom, z množičnimi protesti pa prispevajo k mobilizaciji ter politizaciji znotraj svojih družb.

Podpisniki izjave zahtevamo:

1. Ustavitev povečevanja vojaških izdatkov. Javna sredstva naj se namenjajo za družbene potrebe.

2. Ustavitev povečevanja vojske in preprečitev ponovne uvedbe prisilnega služenja vojske.

3. Ustavitev vojaške in finančne pomoči za nadaljevanje vojne v Ukrajini in drugih imperialističnih vojn ter zagotovitev pomoči za delovne ljudi Ukrajine, ki naj pride neposredno v njihove roke.

4. Embargo na izvoz orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti izraelskemu režimu apartheida. Priznanje Palestine kot samostojne države.

5. Umik Slovenske vojske iz vseh vojaških operacij in projektov NATA.

6. Izstop Slovenije iz NATA.

7. Razpustitev NATA in umik ameriške vojske iz vseh njegovih nekdanjih članic.

Podpisniki: KLAS – ekosocialistična iniciativa, SOA – Sindikat osebne asistence, Gibanje za pravice Palestincev, Rdeča pesa, Društvo UPornik, Pekarna Magdalenske mreže, IMZ – Iniciativa mestni zbor, IDŠ – Inštitut za delavske študije, Sindikat Radia Študent, MZPP – Mladi za podnebno pravičnost, PLAC – Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona, LDŠ – Lista demokratičnega študentstva, PRIJLIKA – Društvo za spodbujanje socialnega, ekološkega in trajnostno naravnanega razvoja, Mladi za vrednote NOB Slovenije, Sindikat Mladi plus, Sindikat kulture in narave Slovenije – GLOSA, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Svobodni sindikat Slovenije – SSS, Iskra, Društvo Mostovi, Ambasada Rog, CEDRA – Center za družbeno raziskovanje, Organizacija za participatorno družbo, Zadrugator, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, Sociološko društvo Sociopatija, Rdeče Zore, Kolektiv Fem TV, Pobuda proti militarizmu


Misel, ki jo želiš podeliti? Veseli je bomo.
E-mail naslov nam bo omogočil, da odgovorimo.