Medtem ko nevladne organizacije, aktivisti za človekove pravice, mediji in Meddržavno sodišče v povezavi z Gazo že dolgo govorijo o genocidu, nekateri opozarjajo, da ne smemo pozabiti na ekocid, ki ga Izrael prav tako izvršuje tam.
Ekocid je izraz, ki se je začel uveljavljati med vietnamsko vojno, ko je ameriška vojska uporabila strupene herbicide (agent orange), ki so jih razpršili na šestih milijonih hektarjev; tako so uničili preko 20 odstotkov gozdov v južnem Vietnamu, posledično pa je prišlo do izumrtja nekaterih vrst in do obolelosti ljudi. Odvrženi pesticidi še vedno vplivajo na okolje, prav tako na zdravje, še vedno se rojevajo ljudje z različnimi ovirami.
Medtem ko nekatere države v svoji zakonodaji omenjajo ekocid, ta še ni dobil mesta na seznamu kaznivih dejanj, ki jih obravnava Mednarodno kazensko sodišče. Zato iniciativa Stop Ecocide sodišču predlaga, naj poleg genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in agresije na seznam uvrsti tudi ekocid. Definirajo ga kot »nezakonita ali brezobzirna dejanja, storjena z zavedanjem, da obstaja velika verjetnost, da bodo ta dejanja povzročila hudo in obsežno ali dolgoročno škodo okolju«. Mednarodno kazensko sodišče v času miru ekocida zaenkrat ne preganja, a glede na Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča je vojni zločin tudi namerno izveden napad z zavedanjem, da bo ta povzročil široko, dolgoročno in hudo škodo na naravnem okolju. Tudi Ženevske konvencije prepovedujejo načine bojevanja, ki bi pripeljali do takšnih posledic. Mnogi okoljevarstveniki opozarjajo, da je izraelska okupacijska vojska počela prav to med več kot leto in tri mesece trajajočimi napadi na Gazo, pa tudi že pred tem.
Napadi izraelske okupacijske vojske so uničii sistem čistilnih naprav in oskrbe z vodo. Odpadne vode, onesnažene med drugim z mikroplastiko in s kemikalijami, onesnažujejo tako kopno kot morje. S strupenimi snovmi so zaradi zračnih in kopenskih napadov onesnažena tla in podzemna voda. Prav tako so bombadiranja Gaze uničila sistem ravnanja z odpadki, zato so zrasli kupi smeti tudi v bližini bivališč ljudi. Okoljski program Združenih narodov UNEP je poročal, da je vsak dan odteklo v morje 100.000 kubičnih metrov kanalizacijske odpadne vode, v kateri so našli virus otroške paralize. Zrak je onesnažen s strupenim prahom, ki nastane ob bombandiranjih, onesnažena voda pa je prenašalka bolezni. V gosto naseljenih območjih je izraelsko bombardiranje za seboj pustilo ruševine, a tudi težke kovine in eksplozivne kemikalije iz izstrelkov, kar bo povzročilo dolgoročno onesnaženost tal in vodnih virov. Uničene so kmetijske površine, sadovnjaki in oljčni nasadi, ki so jih razdejali bombniki in buldožerji, kar je izraelska vojska redno počela tudi že pred genocidom. Konec lanskega marca je britanski časopis Guardian objavil članek, v katerem so na podlagi satelitskih posnetkov ugotovili, da je bilo že tedaj uničenih 38 do 48 odstotkov drevesnih površin in kmetijskih zemljišč. Kot je povedal eden od prebivalcev Gaze, so smeti povsod – v vodi, zraku, hrani …
Medtem ko naj bi podnebne konference, zadnja je potekala v Bakuju, prinesle zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in posledično manjšo rast temperatur, podnebnih dogovorov nihče ne upošteva v vojnah, ko nastane za 5,5 odstotka vseh emisij. Študija, ki so jo Benjamin Neimark, Patrick Bigger, Frederick Otu-Larbi in Reuben Larbi objavili na Social Science Research Network, kaže, da so bile emisije ogljikovega dioksida le v prvih šestdesetih dneh genocida v Gazi večje od letnega ogljičnega odtisa dvajsetih podnebno najbolj ranljivih držav na svetu. Takšno onesnaženje okolja pripisujejo 281.000 metričnim tonam ogljikovega dioksida, ki so ga povzročile izraelske bombe in kopenska invazija, 713 ton pa so prispevale Hamasove rakete, izstreljene na Izrael. Onesnaženje je bilo približno takšno, kot če bi zakurili 150.000 ton premoga. Kot je izračunala raziskovalka okoljskih vplivov Mariam Abd El Hay, to pomeni 24.772 let uporabe električne energije enega gospodinjstva. A to je bil šele začetek, saj je v naslednjih mesecih izraelska okupacijska vojska stopnjevala bombardiranja, kopenskime napade in nadaljevala z uničevanjem okolja.
UNEP redno poroča o vse več odpadkih v Gazi zaradi poškodovanih stavb in infrastrukture. V zadnjem poročilu so ugotovili, da se je količina odpadkov od sedmega januarja do prvega decembra 2024 povečala za 121 odstotkov, z 22.930.000 ton na 50.773.496 ton. Povečanje je bilo največje v Rafi, kar za 1.898 odstotkov. Za primerjavo: količina odpadkov je 17-krat večja od vsote vseh odpadkov, ki so nastali v Gazi zaradi drugih izraelskih vojn na območje od leta 2008 naprej. Do prvega decembra 2024 je bilo poškodovanih 170.825 zgradb, od tega jih je bilo 35 odstotkov uničenih, 12 odstotkov hudo poškodovanih, 33 odstotkov zmerno poškodovanih, za 20 odstotkov zgradb pa velja, da obstaja možnost, da so bile poškodovane. Tako je bilo do prvega decembra lani v Gazi poškodovanih približno 70 odstotkov vseh zgradb. Po projekciji UNEP bi čiščenje ruševin lahko trajalo tudi do 21 let.
Mariam Abd El Hay, soavtorica poročila Inštituta za okoljske študije Arava o okoljskem in humanitarnem vplivu vojne v Gazi, je v pogovoru za revijo +972 razložila, kakšne bodo dolgoročne okoljske posledice. “V naslednjih 50 letih naj bi toplejše temperature v kombinaciji z višjimi ravnmi vlažnosti povzročile, da bodo velike površine sveta, tudi deli Bližnjega vzhoda, neprimerni za življenje, saj se ta območja segrevajo dvakrat hitreje kot svetovno povprečje. Izraelsko ministrstvo za okolje napoveduje, da se bodo povprečne temperature do konca stoletja povišale za 4 stopinje. Tisti, ki so razseljeni in iščejo zatočišče v Gazi, so zdaj manj pripravljeni kot kadar koli prej, da bi se soočili z višjimi temperaturami poleti in s poplavami pozimi.” Dodala je, da je bilo stanje že pred 7. oktobrom 2023 alarmantno. Kot pravi, bo predvidoma dodatnih 30 milijonov ton toplogrednih plinov proizvedenih za obnovo sto tisoč porušenih stavb. Gradbena industrija prispeva enajst odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida. Ocenjuje tudi, da je vojna do lanskega septembra povzročila najmanj 900.000 ton strupenih odpadkov, med katerimi so radioaktivni in rakotvorni materiali, težke kovine, pesticidi … “Ti onesnaževalci ostajajo v okolju in predstavljajo grožnjo vsem oblikam življenja, vključno z živalmi in rastlinami.”
Natančnejši podatki o uničenju okolja v Gazi bodo na dan prihajali v prihodnjih mesecih in letih, a okoljske organizacije že zdaj opozarjajo, da bodo posledice uničenja močno vplivale na ekosisteme in biotsko raznovrstnost, zato so vse glasnejši pozivi, naj mednarodna skupnost obleganje Gaze obravnava kot ekocid in vojno hudodelstvo. Ena od zagovornic tega je koordinatorka Palestinske mreže okoljskih nevladnih organizacij Abeer al-Butmeh, ki je za Guardian povedala, da je okolje v Gazi uničeno dolgoročno. “Izraelska okupacijska vojska je popolnoma uničila vse elemente življenja in vse okoljske oblike v Gazi – popolnoma so uničili kmetijstvo in divje živali,” je dejala in uničenje Gaze označila za ekocid.
Glede na to, koliko streliva je uporabila izraelska okupacijska vojska in kakšno uničenje Gaze je dosegla, bo zagotovo težko trditi, da ni šlo za “nezakonita ali brezobzirna dejanja, storjena z zavedanjem, da obstaja velika verjetnost, da bodo ta dejanja povzročila hudo in obsežno ali dolgoročno škodo okolju”.