Obsodba Dodika: interesi Murphyja in kdo bo branil interese BiH?

Sledeča zapisa, objavljena pred in po obsodbi srbskega politika iz BiH Milorada Dodika objavljamo v sodelovanju s portalom Istraga.ba. Novinar Avdo Avdić pojasnjuje, kaj je privedlo do prvostopenjske obsodbe politika BiH na leto dni zapora in šestletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Dodik, ki si prizadeva za odcepitev srbskega dela BiH, je bil spoznan za krivega, ker ni spoštoval sprememb zakonov, ki jih je zahteval visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt. Sodba še ni pravnomočna in neodgovorjeno ostaja vprašanje, kdo bo zaščitil ustavno ureditev BiH in kaznoval njeno spodkopavanje, če to ne predstavlja nespoštovanja ukrepov Urada visokega predstavnika. 


Za prihajajočo krizo zaradi obsodbe Milorada Dodika ne bo krivo Sodišče Bosne in Hercegovine (gre za sodišče poleg Ustavnega sodišča, ki deluje na zvezni ravni BiH; na ravni entitet obstajata dve Vrhovni sodišči, op. ur.) niti sodnica Sena Uzunović. Krivec se je pred kratkim upokojil. In ime mu je Michael Murphy (ameriški veleposlanik v BiH od 23. februarja 2022 do 15. februarja 2025, op. ur.).

Nekdanji ameriški veleposlanik je idejni snovalec pravnega ‘nasilja’. Ni podpisan. Podpisnik je Christian Schmidt. A Schmidt ne bi izpeljal niti ene akcije brez pritiska Michaela Murphyja, ki je iz svoje pisarne dajal jasna navodila, medtem ko je gladil plišasto zebro. Murphy je suspendiral ustavo federacije BiH za 24 ur. Christian Schmidt je to samo podpisal. Murphy je suspendiral bošnjaški glas ob imenovanju vlade federacije BiH. Schmidt je to samo udejanjil. Murphy je v Svet ministrov BiH potegnil Milorada Dodika. Trojica je samo poslušala navodila. Murphy je obsodil Fadila Novalića, Aliso Mutap in ostale. Sodniki Sodišča BiH so samo izrekli sodbo, ki je predvidena.

Pod pritiskom Michaela Murphyja je Christian Schmidt kriminaliziral “neizvajanje odločitev Urada viskokega predstavnika mednarodne skupnosti”. Poglejte v arhive – na stotine odločitev sodišč BiH se ne izvršuje. Pa četudi kazenski zakonik določa, da je neizvajanje sodb kaznivo dejanje – ne obstaja za to niti ena obtožnica. Obstaja pa za kaznivo dejanje neizvrševanja Schmidtove odločitve. Obtožnico zoper Milorada Dodika je, če smo iskreni, tožilstvo BiH vložilo zaradi pritiska Michaela Murphyja.

In, kaj lahko sedaj naredi Sodišče BiH, konkretno sodnica Sena Uzunović? Ne upošteva določil kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku?

Ali teče zoper Milorada Dodika politično motiviran postopek? Vzel si bom svobodo in zapisal nepopularen odgovor – da. Postopek zoper Milorada Dodika je političen. Pika.

Ampak ali bo obsodba v tem postopku politično motivirana? Ne. Ker mora sodišče soditi na podlagi dokazov, dejstev in veljavnih zakonov. V veljavnih zakonih pa piše, da tisti, ki ne spoštuje odločitev visokega predstavnika, s tem izvrši kaznivo dejanje. Milorad Dodik ni spoštoval odločitev visokega predstavnika. S tem je izvršil kaznivo dejanje, kot ga določa zakonodaja. In Sodišče BiH nima možnosti, da ga oprosti. Ker če bi ga oprostilo, potem bi bila sodba politična in v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Se spomnite, koliko sodb Ustavnega sodišča BiH Milorad Dodik ni spoštoval? In četudi je neizvrševanje sodb Ustavnega sodišča BiH kaznivo dejanje, ga ni tožilstvo za to nikoli obtožilo. Obtožilo ga je zaradi neuresničevanja Schmidtove odločitve, in to na podlagi kazenskega zakonika BiH.

Sodišče BiH ne more obsoditi Milorada Dodika za ravnanja, ki jih ni bil obtožen. Mora pa skladno z zakonom in dokazi razsoditi o ravnanjih, zaradi katerih je vložena obtožnica.

Politični postopki se ne začnejo na sodišču. Začnejo se na tožilstvu BiH. Sodišče BiH se ne more spuščati v vzgibe tožilca. Sodišče presoja dokaze in skrbi za postopek.

Če Sodišče BiH oprosti Milorada Dodika, bo to pomenilo, da je Sodišče BiH podleglo Dodikovim pritiskom. Tako kot so Murphyjevim pritiskom podlegli državni tožilci, ko so vložili obtožnico zoper Milorada Dodika.

Bes vodstva Republike Srpske je neupravičeno uperjen proti Sodišču BiH. Svoj srd bi morali usmeriti proti tožilstvu, ki je pristalo, da bo Murphyjeva palica za obračun s tistimi, ki ga motijo.

Za konec pa še ena primerjava. Kazenski zakonik BiH določa, da je kaznivo dejanje neuresničevanje odločitev Ustavnega sodišča BiH. Ustavno sodišče BiH je razsodilo, da britansko podjetje Adriatic Metals nima pravice krasti in izkoriščati javne lastnine. Navkljub sodbi je javna lastnina v Varešu uničena. Zakaj nista ne Murphy ne Christian Schmidt pritisnila na tožilstvo BiH, naj obtoži vodstvo podjetja Adriatic Metals, in oblasti v Federaciji zaradi neuresničevanja odločitve Ustavnega sodišča BiH? Odgovor je preprost – šlo je za njihov interes in njihove posle.

Kdaj bo ta država postala normalna? Takrat, ko bodo tako prebivalstvo kot uradniki BiH razumeli, da nekdanji veleposlanik Murphy in vsi prihodnji murphyji skrbijo predvsem za svoje državne interese. Kar je popolnoma legitimno. Ko bodo uradniki in prebivalstvo BiH skrbeli za interese svoje države, bo BiH postala normalna država. A tudi tedaj bo sodišče moralo soditi po zakonu. In zato mora biti Milorad Dodik obsojen.

(članek pod naslovom Murphyev zak(l)on: Optužnica protiv Milorada Dodika je politički motivisana, ali osuđujuća presuda je jedina zakonita mogućnost! je bil objavljen 21. februarja 2025 na portlu Istraga.ba)


Stvari stojijo tako: Milorad Dodik je obsojen zaradi nespoštovanja odločitev Urada visokega predstavnika. Ni obsojen zaradi nespoštovanja odločitev institucij BiH. In sedaj ta isti Urad visokega predstavnika, zaradi katerega je Dodik obsojen, sporoča, da ne bo razveljavil Dodikovih zakonov, ki rušijo institucije BiH.

In s tem so se iztekla zagotovila, ki jih je v Predsedstvo BiH po mukotrpnih in nesmiselnih sestankih prinesel bošnjaški član predsedstva, Denis Bećirović. Zgolj dva naslova prispevkov na portalu Klix, ki sta bila objavljena v roku ene ure, sta pokazala nesmiselnost celote Bećirovićevih politik, ki dajejo bošnjaškemu delu prebivalstva lažno upanje, da bo nekdo od zunaj ubranil državo Bosno in Hercegovino. 

Prvi naslov se je glasil: “Bećirović po sestanku (z veleposlaniki): Mednarodna skupnost ne bo dopustila poskusov rušenja Daytonskega sporazuma”

Drugi naslov, objavljen uro kasneje, se je glasil: “PIC (Peace Implementation Council, Svet za uresničevanje miru, op. ur.) obsodil odločitve skupščine Republike srpske: Uporabite domača orodja za zaščito Ustave BiH”.

Na kratko, Denisovim zagotovilom je potekel rok trajanja. Če so kdaj sploh obstajala. Se še spomni kdo besed lorda Davida Owena v trenutkih, ko so bile oči prebivalstva BiH usmerjene proti Zahodu, v trenutkih, ko je Srbija (in kasneje še Hrvaška) izvajala agresijo na BiH?

“Don’t, don’t, don’t live under this dream that the west is going to come and sort this problem out. Don’t dream dreams.”

“Nikar”, je večkrat ponovil lord Owen, ne sanjajte sanj, da bo Zahod prišel in rešil probleme v BiH.

“Ne sanjajte sanj,” je ponovil Owen.

Biti moramo iskreni in dodati – Zahod je ukrepal nekaj let kasneje. Ni ukrepal med genocidom v Srebrenici. Ukrepal je, ko se je začel razširjeni napad Vojske Republike BiH v Krajini.

Trideset let kasneje je mir v BiH ogrožen. Tujci pa pošiljajo sporočila, podobna besedam lorda Davida Owena.

“Člani Sveta za uresničevanje miru še naprej poudarjajo pomen tega, da se uporabi vsa domača pravna orodja, da se zaščiti ustavni red Bosne in Hercegovine. Voditelji bi morali vso svojo energijo usmeriti v to, da se doseže napredek, vključno s približevanjem Evropski uniji, in vse koristi, ki jih bo to imelo za prebivalstvo BiH,” sporoča Zahod.

Oziroma, če prevedemo v angleščino: “Don’t, don’t, don’t live under this dream that the west is going to come and sort this problem out. Don’t dream dreams.”

V času, ko razpada svetovni red, minister za zunanje zadeve hodi po studijih sarajevskih televizij, bošnjaški član Predsedstva, torej vrhovni poveljnik oboroženih sil BiH, pa prosi za pomoč “nevtralni EUFOR” in “mednarodno skupnost”, ki mu je, takoj po srečanju, sporočila: “Don’t dream dreams.”

Z EUFOR(iijo) je konec. Soočimo se z resnico. Ameriški State Department NI pozdravil obsodbe Milorada Dodika. Ameriški State Department je obsodbo “vzel na znanje”.

“Vzeli smo na znanje današnjo sodbo Sodišča Bosne in Hercegovine zoper predsednika Republike srpske Milorada Dodika,” je dejala predstavnica State Departmenta, Tammy Bruce.

Tammy ni nikjer dodala, da State Department “podpira odločitev sodišča”. “We acknowledge” lahko pomeni marsikaj, a nikoli ne pomeni “podpiramo” ali “pozdravljamo”.

Primerjava. Ko je bila 5. aprila 2023 objavljena prvostopenjska sodba predsednika vlade Federacije BiH Fadila Novalića, je ameriško veleposlaništvo, zagotovo ne brez odobritve State Departmenta, sporočilo: “Združene države Amerike močno podpirajo neodvisne in pogumne institucije, ki uresničujejo zakone, tožilstvo in pravosodne institucije, ki delajo v imenu prebivalstva te države in preiskujejo, preganjajo in kaznujejo korupcijo, da bi preiskali, sodili in kaznovali korupcijo, ki hromi demokracijo in gospodarstvo Bosne in Hercegovine in ki sili številne prebivalce in prebivalke te države, da jo zapustijo in zgradijo svoja življenja zase in za svoje družine drugje. Preiskava za preiskavo in vsi podatki kažejo, da prebivalci ne zaupajo institucijam, korupcija pa je vse hujša. Vseskozi smo pozivali pravosodne institucije, naj zahtevajo odgovornost nosilcev moči.”

Kdor ne vidi razlike med tema dvema sporočiloma, ki sta bila oba objavljena po prvostopenjskih obsodbah, ena Dodika in druga Novalića, bo verjel v pretečena zagotovila, ki jih je Denis Bećirović zbiral mesece.

Urad visokega predstavnika pa sporoča: Don’t dream dreams. Svet za uresničevanje miru pravi, da morajo institucije BiH rešiti problem, ki se imenuje Dodikovi zakoni, s katerimi se izvaja državni udar. 

Na strani Urada visokega predstavnika lahko najdete podatek, da je Urad razveljavil sprejem Zakona o državni lastnini Republike srpske. Tudi tedaj so obstajale institucije BiH, a se je Urad visokega predstavnika odločil, da bo ukrepal, ne da bi čakal na odločitev Ustavnega sodišča BiH.

Zakaj se ni tedaj pričakovalo, kar se predlaga sedaj, da institucije BiH rešijo zadevo? Odgovor je preprost – ker je tedaj v Svetu za uresničevanje miru sedel Michael Murphy, sedaj upokojeni ameriški veleposlanik. Urad visokega predstavnika je, ne zelo dolgo nazaj, prevzel naloge institucij BiH. A sedaj, ko Milorad Dodik prav zaradi Urada visokega predstavnika napada institucije BiH, Urad sporoča – institucije BiH naj se borijo same.

Se spomnite odločitve Ustavnega sodišča BiH, s katero se je prepovedalo praznovanje dneva Republike srpske? Vsaj pet let zapored so oblasti Republike srpske kršile to odločitev Ustavnega sodišča. Niti enkrat ni tožilstvo BiH zaradi tega vložilo obtožnice (razen tiste, s katero so obtožili pogrešane osebe, Sodišče BiH pa je komaj dočakalo, da jo je zavrnilo) zoper katerega koli uradnika Republike srpske. Michael Murphy ni bil enako spreten s pritiski na tožilstvo BiH, da bi se oblasti Republike srpske obtožilo neuresničevanja odločitve Ustavnega sodišča BiH, četudi je to bilo in je kaznivo dejanje.  

Nato je Schmidt spremenil Kazenski zakonik BiH in uvedel kaznivo dejanje nespoštovanja odločitev Urada visokega predstavnika. In tožilstvo BiH je pod pritiski tujcev obtožilo Dodika zaradi tega kaznivega dejanja, pa četudi bi ga lahko na podlagi številnih ravnanj obtožilo neuresničevanja odločitev “domače institucije”, ki se imenuje Ustavno sodišče BiH. Sodišče BiH ni imelo druge možnosti, kot da na podlagi veljavne zakonodaje Dodika obsodi. Dodik se je na to odzval z zakoni, s katerimi ruši Sodišče BiH, tožilstvo BiH in celotno državno pravosodje.

Kako so se nato odzvali tujci? Pozivajo domače institucije, naj se spopadejo z Dodikom.

Se lahko? Lahko. Ker domače institucije so z obsodbo Dodika rešile “Urad visokega predstavnika”. Pa četudi ima Urad visokega predstavnika mandat, da rešuje institucije BiH.

(članek pod naslovom Don’t Dream Dreams: Istekle Denisove garancije. Kraj EUFOR(ije)! je bil objavljen 28. februarja 2025 na portlu Istraga.ba)


Misel, ki jo želiš podeliti? Veseli je bomo.
E-mail naslov nam bo omogočil, da odgovorimo.