Le nekaj dni preden je Rusija vdrla v Ukrajino in ob tem ko se stopnjujejo sankcije zahodnih držav ter EU zoper Rusijo, je evropska civilna družba začela zbirati milijon podpisov v okviru Evropske državljanske pobude, da se zagotovi jasno, nepristransko in obvezujočo pravno zavezo, da EU ne sme sodelovati in trgovati z območji pod nezakonitimi okupacijami.
Državljanska pobuda, ki se zdi samoumevna in temelji na že obstoječih mednarodnopravnih zavezah držav, je morala najprej izboriti sodno zmago zoper komisijo EU, ki je pobudi od začetka oporekala. Predstavljala jo je kot sankcije, ki da jih državljani EU ne morejo zahtevati. Civilnodružbene organizacije so več kot dve leti vztrajale, da gre za trgovinski ukrep, ki je na voljo, in temu je na koncu pritrdilo tudi sodišče EU. Med široko koalicijo organizacij, skupin in gibanj, ki podpirajo kampanjo, je tudi ECCP – Evropska koordinacija odborov in združenj za Palestino. Aneta Jerska je v telefonskem pogovoru dejala, da začetek zbiranja podpisov pomeni “korak k enemu od ukrepov, ki so in bodo potrebni, da poleg drugih držav, denimo Maroka v Zahodni Sahari, tudi Izrael v Palestini prevzame odgovornost za številne kršitve mednarodnega prava”.
ECCP je že leta 2014 s 300 organizacijami za človekove pravice, sindikati in gibanji pozvala tedanjo visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, naj prekine sporazum o sodelovanju med EU in Izraelom na podlagi 2. člena, ki obravnava situacije, ko pride do sistematičnih kršitev človekovih pravic. Poleti tistega leta je bilo med izraelskim bombandiranjem Gaze ubitih več kot 1400 civilistov, med njimi več kot 550 otrok. “Poziv civilne družbe je tedaj sledil pozivu parlamenta EU, ki je že leta 2005 zahteval, naj EU razdre sporazume z Izraelom,” je zagotovila Aneta Jerska, da se pritisk počasi, a vztrajno stopnjuje.
Vsebina sedanje pobude, ki se osredišča na prepoved uvoza izdelkov iz nezakonito okupiranih območij in na prekinitev ekonomskih stikov s temi območji, je bila januarja letos predmet razprav tudi evropskih in severnoameriških – kanadskih in ameriških – parlamentarcev posebne delovne skupine. Aneta Jerska je opisala trenutno nedosledno dvoličnost – države pripoznavajo nezakonitost stanja in ravnanja, a ne ukrepajo, da bi se to nezakonito stanje ustavilo, četudi so k temu zavezane.
“Vendar se pritisk na podjetja in zoper takšno postopanje politikov stopnjuje,” je naštela poljska aktivistka pozive nekdanjih diplomatov, vse bolj odločno delovanje nekaterih parlamentarcev in parlamentark ter seznam Združenih narodov s 112 podjetji, ki sodelujejo z nezakonitimi izraelskimi naselbinami – tako imenovano črno listo, ki naj bi se jo redno osveževalo. EU je že leta 2013 izdala prve smernice in opozorila institucijam in podjetjem, da lahko poslovanje in sodelovanje z nezkonitimi izraelskimi naselbinami predstavlja poslovno tveganje, saj gre za kršitev mednarodnega prava. Prav tako EU zahteva, da so izdelki iz nezakonitih naselbin, ki se znajdejo na trgovinskih policah v EU, jasno označeni. Da to ne deluje in da Izrael te zahteve izigrava, je opozorilo že poročilo Trading away peace. Nadaljuje se tudi sodelovanje evropskih javnih institucij z nezakonitimi naselbinami, je opozorila Aneta Jerska.
Irski parlament je že obravnaval predlog nacionalne zakonodaje, ki bi konkretizirala zahteve sedanje Evropske državljanske pobude o prepovedi trgovinskih stikov z nezakonitimi naselbinami, a ta čaka še na potrditev in uveljavitev. O podobnem zakonskem predlogu naj bi spomladi razpravljal finski parlament, zaostrovanje zahtev za zaščito pravic potrošnikov, ko pride do doslednega označevanja izdelkov iz nezakonitih naselbin, pa je ob uspešni Evropski državljanski pobudi napovedal tudi belgijski zunanji minister.
V Evropski koordinaciji odborov in združenj za Palestino pravijo, da je zanje najpomembnejši cilj vseh pobud, da “ukrepi in zakonodaja postanejo del javnih debat in možnih politik povsod”. “Za nas kot evropsko združenje je pomembno, da debate o tem, da ne bi smelo biti trgovanja z državami, ki so okupatorke suverenih območij ali držav, obstajajo in se krepijo v vseh članicah. Gre za zakonodajo, ki zahteva spoštovanje mednarodnega prava in prepoveduje stike z okupatorskimi silami, ko te postopajo protizakonito. Za to bi nam moralo biti vsem mar,” je dejala Aneta Jerska v pogovoru še pred sedanjo nezakonito rusko zasedbo vzhodnih delov Ukrajine in sankcijami, ki trenutno segajo tako na kulturno, športno, gospodarsko, finančno in vojaško področje.
Kot dolgoletni aktivistki za spoštovanje mednarodnega prava ji danes ni dovoljeno oditi v Palestino ali Izrael. Izrael je že pred leti ECCP uvrstil skupaj z drugimi organizacijami za človekove pravice, mirovniškimi gibanji in verskimi organizacijami na lasten “črni seznam”. Od leta 2015 se prek ministrstva za strateške zadeve Izrael sistematično bori proti vsem pozivom globalne civilne družbe k resnejšim ukrepom za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava – tudi z bojkoti, deinvesticijami in sankcijami.
A Aneta Jerska ostaja mirno optimistična. Opisuje solidarnostno gibanje, ki je izjemno široko, raste in zajema tako gibanja za družbeno pravičnost, človekove pravice, enakopravnost kot za okoljsko pravičnost. “Zavedanje o kolonialnih praksah apartheida, ki jih izvaja Izrael v Palestini, se krepi,” je prepričana.
Delovanje izraelske države zoper globalne kampanje solidarnosti pomeni, da se morajo v zadnjih letih več ukvarjati s premagovanjem ovir, ki jim jih Izrael nastavlja – od obtožb antisemitizma do dodatnih dokazovanj, da jih ne zanimajo teroristične aktivnosti, ampak spoštovanje mednarodnega prava.
“Po drugi strani vidimo vse več podjetij, pokojninskih skladov in tudi cerkva, ki umikajo svoje naložbe iz Izraela in izraelskih naselbin. Deinvestiranje se dogaja. Nedavno je švedska cerkev umaknila svoje naložbe iz podjetij, ki delujejo v nezakonitih izraelskih naselbinah. Pokojninski skladi z Nizozemske so to naredili že prej. Podjetja, ki sodelujejo pri izraelskem apartheidu, izgubljajo pogodbe. Gre za neprestan boj,” pravi, da na koncu ni pomembno, ali gre za ravnanja, ki se zgodijo brez velike oznanitve, ali za odmevne odločitve, kot je bila odločitev sladolednega podjetja Ben&Jerry, da prepove prodajo svojih izdelkov v izraelskih nezakonitih naselbinah.
Odziv na ravnanja bojkota ali deinvesticij ali na kritična poročila neodvisnih organizacij za človekove pravice, kot je bilo nedavno poročilo Amnesty International, da ravnanje Izraela izpolnjujeje definicijo mednarodnega hudodelstva apartheida, je vedno enak: obtožbe antisemitizma. Aneta Jerska je zato poudarila pomen sodelovanja in povezovanja, deljenja izkušenj in odzivov med gibanji. “Pomembno je, da se organizacije ne čutijo osamljene,” je dejala, a hkrati dodala, da za delovanje ni potrebno biti član združenj in mrež.
Evropsko državljansko pobudo za ustavitev trgovanja z nezakonitimi naselbinami na okupiranih območjih mora podpreti – lahko s podpisom, ki se ga odda prek spleta – milijon Evropejk in Evropejcev iz sedmih držav EU – vsaj četrtine 27 članic, da postane zavezujoča za komisijo EU, da jo obravnava. Iz Slovenije so pobudi izrekli javno podporo Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, Inštitut Danes je nov dan, Mirovni inštitut, Center za družbeno raziskovanje Cedra, Človekoljubno dobrodelno društvo Up, 3Muhe – pravična trgovina, Slovenska filantropija, Proja, Gibanje za pravice Palestincev in Humanitas.
“Odločenost in frustracije so tudi odraz tega, da se situacija v Izraelu in Palestini slabša in gre v napačno smer,” je opozorila Aneta Jerska na vse manj svobode za Palestince. Prisluškovalno orodje Pegasus izraelskega podjetja NSO in razkritja, da so ga uporabljale tudi evropske vlade je v zadnjih mesecih okrepilo zavedanje, da se tehnologije, ki jih Izrael razvija za nadzor ljudi in okupacijo v Palestini, izvažajo po vsem svetu – tudi v Evropo.
Poljska aktivistka je omenila še izraelska brezpilotna letala, ki se jih uporablja tako nad Gazo kot v EU za nadzor Sredozemskega morja. “Javne agencije EU imajo podpisane pogodbe z izraelskimi vojaškimi podjetji. Sistemi nadzora – tudi obrazne prepoznave, ki jih uporabljajo po letališčih v EU – so izraelski izvozni artikel. Izrael izvaža svoje delovanje in orodja s sloganom, da so vse rešitve “preizkušene na terenu”. Prisluškovalni virusni program Pegasus samo krepi zaskrbljenost.”
Opozorila glede prisluškovalne tehnologije izraelskega podjetja je bilo slišati v preteklih tednih tudi iz vrst parlamentarcev desne sredine v EU, znotraj Evropske ljudske stranke. Madžarski aktivisti so napovedali tožbe zaradi nezakonitega prisluškovanja in kršitev pravic do zasebnosti. “Pri Pegasusu vidimo, da so naše svoboščine in osebna svoboda ogrožene zaradi tehnolgije, ki prihaja iz Izraela. Jeff Halper in drugi raziskovalci opozarjajo, da je izraelska okupacija Palestine mikro-univerzum praks in procesov zatiranja ter nadzorovanja, ki jih lahko prepoznamo povsod po svetu. Gre za laboratorij za izraelska podjetja in institucije, ki na koncu s kršitvami človekovih pravic pobirajo dobičke,” je opozorila Poljakinja.
V ECCP so iz naukov zgodovine prepričani, da apartheidski režim ne preda svoje moči in ne preneha z zlorabami zgolj s pomočjo dialoga. “Nujna so tudi druga orodja. Ekonomske sankcije so eno od njih. Če nekaj prinaša dobiček in oblastem koristi, zakaj bi s tem prenehali? V spremembo morajo biti prisiljeni. Lahko gre za politično prisilo, bojkot, diplomatski in kulturni pritisk, izolacijo … V apartheidski Južnoafriški republiki smo videli, da so najučinovitejše ekonomske sankcije in prekinitev ekonomskih stikov. Zato pozivamo k vojaškemu embargu, izključitvi nezakonitih naselbin iz vseh sodelovanj in dogovorov ter k prekinitvi sodelovanj z vsemi, ki sodelujejo pri nezakonitih okupacijah,” je sklenila Aneta Jerska. Kršitve mednarodnega prava morajo imeti jasno in dosledno izstavljeno ceno. Le tako se lahko ohrani vrednost in vrednota spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava.
