Dnevni pokoli civilistov v Gazi, dnevni napadi nezakonitih izraelskih naseljencev in izraelske vojske na Palestinke in Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, mučenje palestinskih zapornikov in preprečevanje dostopa v izraelske zapore Mednarodnemu odboru Rdečega križa – slovensko zunanje ministrstvo si želi nadaljevanje dialoga.
Author: Kristina Božič
Slovenske političarke in političarji odlično razumejo situacijo na okupiranih palestinskih ozemljih. A Slovenija z dosedanjimi ukrepi posledice kršitev blaži, namesto da bi bil cilj, da se končajo.
Mednarodni odvetnik, ki je sodeloval v primerih pregona Pinocheta in vlagal tožbe zoper ameriške uradnike zaradi mučenja muslimanskih zapornikov, pravi, da v času, ko na ekranih v živo spremljamo mednarodna hudodelstva, nimamo pravice, da ne bi imeli upanja – ter da na vse načine zahtevamo spoštovanje prava in človekovih pravic.
V pogovoru, ki je potekal v Ljubljani, je Majd Nasrallah, palestinski pravnik, kurator in organizator skupnosti iz Izraela, pojasnil, zakaj ga zanima politizacija “troublemakerjev”.
Bežanje Slovenije od odgovornosti, ki jih ima kot suverena članica mednarodne skupnosti, še ni bilo očitnejše, kot je ob genocidu, ki smo mu priča v Gazi.
Palestinski raziskovalec Salman Abu Sitta o tem, kaj pomeni pravica do vrnitve Palestink in Palestincev – in zakaj se danes prihodnost za palestinsko prebivalstvo začne z vrnitvijo domov.
Če v Gazi, na Zahodnem bregu in v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu za Palestinke in Palestince ni kraja, kjer bi lahko bili prepričani, da bodo tam na varnem, potem tudi za vse, ki pasivno ali aktivno podpirajo in sodelujejo pri genocidu, ki ga izvršuje Izrael, ne sme biti prostora, kjer ne bi bili soočeni z neprijetnimi vprašanji o lastni odgovornosti.
Slovenija do danes ni pisno izrazila nestrinjanja z ravnanji izraelskih sil v Gazi ali protestirala pri predstavnikih Izraela zaradi kršitev mednarodnega prava. Na ministrstvu za obrambo ne vedo, da bi navkljub pozivom strokovnjakov Združenih narodov potekala medresorska razprava o uvedbi vojaškega embarga.
Ameriška umetnica, avtorica in profesorica je bila pionirka, ki je orala ledino pri razbijanju tabujev, na polju enakopravnosti in seksualnosti ter radikalne iskrenosti. Kathy je govorila o stvareh, za katere v njenem času družba še ni imela besed, je v Ljubljani dejala Barbara Caspar, avtorica dokumentarnega filma Kdo se boji Kathy Acker?.
V pogovoru za Mešanec Yahav Erez, ki dela pri izraelski organizaciji za človekove pravice Yesh Din, pojasnjuje, zakaj so na Meddržavno sodišče oddali izjavo o nezakonitosti izraelske okupacije palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu ter kako gibanje nezakonitih izraelskih naseljencev že dolgo časa načrtuje vrnitev v Gazo.
Italijanska profesorica mednarodnega kazenskega prava o dolžnostih držav, o izraelskem apartheidu, preganjanju kot obliki hudodelstva zoper človečnost in tožbi Južne Afrike, da se prepreči genocid.
Britanski odvetnik Tayab Ali, ki je leta 2009 uspel na sodišču pridobiti zaporni nalog za izraelsko političarko Tzipi Livni, pojasnjuje zakaj so odzivi zahodnih držav na izraelska hudodelstva v Gazi približno taki, kot če bi nekomu odsekali glavo in mu dali na prst obliž.
Rešitev ni v iskanju in gradnji novih domov. Čas je, da se Palestinke in Palestinci vrnejo domov.
Predavateljica mednarodnega prava Shahd Hammouri z britanske univerze v Kentu o tem, zakaj bi države ob dogajanju v Gazi morale ukrepati in vložiti tožbo na Meddržavno sodišče, ter zakaj se ji zdi pomembno vztrajati pri mednarodnem pravu.
Raziskovalka Sarah Walker, ki živi in dela v Italiji, pravi, da bombardiranje Gaze ponovno potrjuje, da so vedno sredstva in volja za krepitev vojaške industrije, ne pa za ukrepe zoper zaostrovanje podnebne krize. Gostja organizacij Humanitas in Umanotera ter govorka na konferenci Podnebne migracije je v Senegalu videla, kako gospodarske politike EU uničujejo možnosti preživetja.
Kaj počne slovenska politika, medtem ko se nadaljuje izraelsko bombardiranje Gaze, stopnjuje izraelsko nasilje na okupiranem Zahodnem bregu in v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu?
Majed Abusalama dokončuje doktorat v Nemčiji, piše, organizira in povezuje. Opozarja, da je namen sedanjih izraelskih vojnih zločinov v Gazi tudi rušenje horizontov zamišljanja skupne enakopravne in demokratične prihodnosti.
Evropske države lahko ukrepajo, da se zmanjša človeška in humanitarna katastrofa, ki jo s svojimi vojnimi operacijami povzroča izraelska vlada. Zahtevati je potrebno spoštovanje pravice vseh palestinskih begunk in beguncev do vrnitve.
Posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja je v intervjuju spregovorila o tem, česa se trenutno boji, v kaj polaga upanje, kako poteka etnično čiščenje in zakaj v okupacijskem režimu apartheida naseljenskega kolonializma, ki ga izvaja Izrael, prepoznava značilnosti panoptikona zapora.
Ob novih spopadih med Gazo in Izraelom objavljamo pogovor z zdravnikom Izzeldinom Abuelaishem, ki je nastal med njegovim obiskom Slovenije letos maja. Izraelski izstrelki so leta 2009 ubili tri njegove hčerke in nečakinjo v njihovem domu. Odločil se je, da s petimi otroki ne bodo zgolj preživeli. Ustanovil je fundacijo, napisal knjigo, predava po svetu in vztraja, da je upanje realen odpor: “Človeška domišljija ne pozna in ne priznava meja. Nič ni trajno. Vse se spreminja. Noben kolonialni sistem ali okupacijski režim nista nikoli trajala večno. Ni mogoče.”
Bil je deveti maj, ko je po reki priplavalo truplo. A da bi zbudilo široko družbeno ogorčenje, je bilo napačne barve. Bilo je neizbežna posledica delovanja naših zahodnih družb in evropskih politik za preprečevanje migracij, so prepričane raziskovalke.
V Dublinu rojena gledališka pedagoginja Cecily O’Neill je ob prihodu v Slovenijo praznovala svoj 87. rojstni dan. Na izobraževanju o vlogi gledališke pedagogike pri učenju jezikov, ki sta ga organizirali društvi ustvarjalcev Taka Tuka in Hiša otrok in umetnosti, je govorila tudi o tem, da se vedno učimo od mladih.
Raziskovalec podnebnih in agrarnih politik ter avtor knjige Ljudski zeleni dogovor, Max Ajl pojasnjuje, zakaj je večina zelenih dogovorov nezadostnih, kje vidi razloge za upanje ob novih prelomih z neokolonializmom in zakaj je pomembno govoriti o okoljskem dolgu.
Predavateljica z ljubljanske Filozofske fakultete je bila lani decembra nazadnje v Nigru, sahelski državi, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben akter v politikah EU. V pogovoru pojasnjuje, zakaj je protizahodna, predvsem protifrancoska drža opazna že nekaj let ter kje vidi nevarnosti in možnosti po julijskem vojaškem udaru.
Tehnologija je kot vse ostalo, minljiva, je prepričan ganski aktivist, ki že skoraj dve desetletji sodeluje pri gradnji mostov med Slovenijo in Gano. Njegove izkušnje izhajajo tako iz modrosti malih vaških okolij kot iz sistema mednarodnih korporacij, ki prek financiranja nadzorujejo različne razvojne projekte. Utrjujejo ga v prepričanju, da skromna dejanja ponujajo boljšo prihodnost.
Ana Podvršič, avtorica knjige Iz socializma v periferni kapitalizem v intervjuju pojasnjuje, zakaj je vesela, da se znotraj politične stranke Levice odpira prostor za debato o levih politikah in zakaj se velja v 21. stoletju učiti iz jugoslovanske izkušnje.
Gost letošnjega festivala delavskega filma Kamerat je bil tudi Bojan Vuletić, režiser filma Rekvijem za gospo J., ki je otvoril festival. V pogovoru je pojasnil, zakaj ustvarja film, zakaj sta cenzura in nasilje nad kulturo zanj neopravičljiva ter kje se srečajo film, protesti in revolucija.
Šest let po zadnjem boju zoper deportacije družin in posameznikov na Hrvaško se posamezniki, organizacije in kolektivi ponovno trudijo prepričati vlado, da sta človečnost in logika lahko temelj najučinkovitejših politik.
Jasna Podreka je letos prejela nagrado ženske o ženskah festivala Mesto žensk. Govori o ženskah na pozicijah moči, ki ne razumejo, kaj so prinesli feministični boji, zakaj v priznanju ranljivosti prepozna moč ter kako bi lahko z določenimi sistemskimi spremembami bolje zaščitili žrtve nasilja.
Olajšanje, ki je lani prišlo z novo vlado, je v veliki meri temeljilo na razrahljanju neprestanega kljubovanja njeni družbo-mrzni predhodnici. A vase zagledana nesposobnost oblastnikov dobiva vse bolj škodljive razsežnosti za javna dobra in družbeno-solidarnostni sistem.
Sindikat Tuš ni star še niti dve leti. Beleži pomembne uspehe in zmage. Njegova predsednica poudarja demokratičnost in transparentnost, komunikacijo in delovanje članov in članic. Večkrat poudari, da lahko moč, ki je v številčnosti delavk in delavcev, doseže marsikaj. Iluzij, da je preprosto, nima.
V začetku leta je Vrhovno sodišče objavilo prelomno sodbo, v kateri je ugotovilo dolgoletno sistemsko kršenje ustavnih pravic delavcev v primeru Luke Koper. Zastopnik delavcev Marko Blatnik v intervjuju pojasnjuje, zakaj je sodba pomembna za vse delavke in delavce v Sloveniji.
“Oblasti so okrutne. Ljudi zastrašujejo, ker ne vedo, kako drugače ustaviti sedanje proteste,” je dejala Raha Bahreini. Govorila je o šolarkah z dolgimi lasmi, ki gledajo stran od kamere proti tabli z napisanimi sporočili, njihove naglavne rute dvignjene v zrak, dlani, ki z znaki sporočajo sliki vrhovnega verskega voditelja, kaj si mislijo o iranski islamski republiki. Govorila je o učiteljih in trgovkah, delavcih v naftni industriji, ki so z zaustavitvami dela podprli množice protestnic. O glasbenikih, ki so bili zaradi podpore protestom zaprti – in usmrčeni.
V okviru Inštituta novejše zgodovine obstaja Git repozitorij – digitalno arhivsko mesto, kjer v prostoranstvih možnosti že domuje nekaj arhivskih sklopov. “Brez arhiva ni spomina,” pravi filozofinja Marina Gržinić, ki je idejno zasnovala enega od njih.
Po več kot desetletju je sarajevska umetnica ponovno osebno predstavila svoja dela tudi v Ljubljani. Z izostrenim občutkom za pomen skupnega in z jasno individualno odgovornostjo je v pogovoru pojasnila, zakaj so včasih odmiki dobri in zakaj moramo predvsem več poslušati drug drugega.
Profesor filozofije in literature iz Tuzle pojasnjuje pomen 47 ton vnetljivega propilenoksida, posledice privatizacije vojnih izgub ter zakaj ne gre pozabiti na možnosti, ki jih odpira družbena lastnina, ki je od vseh in nikogar.
V sodelovanju z revijo Ekran objavljamo del članka iz nove, jubilejne številke revije ob 60. obletnici o stavki na javni radioteleviziji – o delavskem boju za možnost avtonomne prihodnosti. “Stavka sporoča, da ne mislimo, da nas bo rešila politika. Vemo, da si moramo prihodnost izboriti sami,” pravi ena od sogovornic.
V soboto so mladi in stari odprli nov avtonomen prostor za zeleno zaraščeno ograjo. Preizkušajo predvolilne zaveze vladajočih.
Emmanuelle Barozet je sociologinja iz Francije, ki živi in dela v Čilu. Tekom protestov v letih 2019 in 2020 je skupaj s kolegi raziskovala, kako ljudje razumejo družbo, v kateri živijo, in kje vidijo svoje mesto v njej. V intervjuju govori o času vmes in o čem bodo glasovali 4. septembra. Glasovanje bo obvezno, a najbolj jo skrbi ekonomska situacija. Potencial, da ljudi poveže, vidi v nujnostih, ki jih prinaša okoljska kriza.
Hana Radilovič, članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter novinarka radia Študent v intervjuju govori o delavskem povezovanju, pravljicah in podrejanju.
Najdaljša slovenska in druga najdaljša severno-ameriška reka povezujeta bregove uničenj in izkoriščanj, ki jih je za seboj pustil zahodni človek s posegi v naravo in poskusi njene podreditve. A obe reki sta tudi kljubovalni in navdihujoči junakinji svežih umetniško-dokumentarnih projektov.
Lucija Klun o otroštvu na poti, stalni nestalnosti, namernem pozabljanju in koliko izobraževalni sistem vzame, koliko pa da.
Irena Ilešič Čujovič je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Pojasnjuje, zakaj so se letos z delavkami in delavci odločili za stavko, zakaj verjame v dialog in kaj zameri oblastem.
Jan Hasselman, na obisku v Ljubljani, je odvetnik, ki je pripomogel k temu, da so na zahodni ameriški obali ustavili izvoz premoga, v protestih zoper naftovod North Dakota pa je zadnjih šest let ustvarjal prostor, tudi v sodnih dvoranah, da se je slišalo argumente staroselcev Standing Rock Sioux.
Na svetovni dan družbene pravičnosti je evropska civilna družba sprožila Evropsko državljansko pobudo za prepoved trgovanja z okupiranimi območji. Odzivi na ruski vdor v Ukrajino dokazujejo, da pot vedno je – sploh če je politična volja – tako za ekonomske sankcije kot za bojkot.
Svetlani Slapšak bo v naslednjih tednih izšla knjiga, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let in v kateri analizira propagandna glasila, povezana s stranko SDS. V intervjuju govori o kantah smeti, govorici sovraštva in zakaj jo pred volitvami navdajajo tako upanje kot strahovi.
Asmir Bećarević iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije o poklicu, ki si mora kopati lastni konec, in kaj vemo danes, da se ne ponovijo zgodbe privatizacije in izigravanj ljudi.
Trije soustanovitelji poljske iniciative Svobodno sodstvo so v intervjuju govorili o dobljenih zmagah zoper avtoritarno oblast in naukih boja za vladavino prava in človekove pravice.
Umetnica Harriet Rabe von Froreich, ki je gostovala v Ljubljani, pojasnjuje pomen poroznosti v času podnebne krize, kaj ta pomeni za ljudi, za idejo mej in za avtoritarnost.
Soočeni z največjim izzivom v zgodovini človeštva nas v Sloveniji vladne politike silijo v nazadovanje pri ključni nalogi – prehodu v brezogljično družbo.
V okviru festivala Mesto žensk se bo konec tedna odvilo osem pogovorov mednarodne platforme Building Conversation. Njihovo delovanje že slabo desetletje opozarja na nujne spremembe, ki so potrebne tako v medčloveških odnosih, kako ljudje ravnamo drug z drugim, kot tudi v našem odnosu do okolja in drugih živih bitij ter organizmov.
Ustanovitelj in akademski direktor Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt ter profesor politike, filozofije in človekovih pravic je v Ljubljani govoril o oživljanju demokracije – in zakaj je ta v komatoznem stanju.
Avstrijska raziskovalka ekstremizma pravi, da opis, ki ga uporablja slovenska policija, pozna. V Avstriji in Nemčiji je že […]
Koalicijske stranke vladajo na podlagi 416.591 glasov iz leta 2018, ki jih nimajo več. Proti vladajočim politikam je na en sam dan julija 2021 oddalo glas več kot 677.000 volivk in volivcev.
Ustvarjanje doma daleč od tam, kjer si bil doma, se je nekoč in se danes odvija v okvirih brezčasne solidarnosti.