Dnevni pokoli civilistov v Gazi, dnevni napadi nezakonitih izraelskih naseljencev in izraelske vojske na Palestinke in Palestince v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, mučenje palestinskih zapornikov in preprečevanje dostopa v izraelske zapore Mednarodnemu odboru Rdečega križa – slovensko zunanje ministrstvo si želi nadaljevanje dialoga.
Meddržavno sodišče je 19. julija odločilo, da je izraelska okupacija tako Gaze, Vzhodnega Jeruzalema kot Zahodnega brega nezakonita. Odločitev je ločena od tožbe Južne Afrike zaradi izraelskih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, a v mnogih pogledih bolj obremenilna za vse države, politike in posameznike, ki se jim zdi logično in sprejemljivo, da se z Izraelom posluje, sodeluje ali da se ga obiskuje. Če bi bilo te dejavnosti mogoče početi, ne da bi se s tem omogočalo in prispevalo k izraelskemu sistemu apartheida in nezakoniti okupaciji palestinskih ozemelj, ne bi bilo težav. A v Izraelu je uporaba javnega prevoza povezana z nezakonito okupacijo; naročiti falafel v Tel Avivu pomeni pristati na kulturno zanikanje palestinske identitete; spoštovati ukaze izraelske vojske pri premikanju skozi Vzhodni Jeruzalem predstavlja sprejemanje in normaliziranje nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil v nasprotju s temeljnimi normami mednarodnega humanitarnega prava.
Slovensko zunanje ministrstvo zatrjuje, da so odločitev Meddržavnega sodišča o nezakonitosti izraelske okupacije “pozdravili” in da je Slovenija “nemudoma pozvala Izrael, naj spoštuje dolžnosti in obveznosti po mednarodnem pravu, kot so določene v svetovalnem mnenju”. Ali je šlo za uraden pisni poziv slovenske vlade izraelski, za telefonski klic na ravni ministrstev ali zgolj za javno izražen splošni poziv k spoštovanju mednarodnega prava, ni jasno.
Na zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da se je ob tem Slovenija “zavezala, da se bo tudi sama zavzemala za upoštevanje in implementacijo svetovalnega mnenja”. Ob tem dodajajo, da je to tudi “dolžnost celotne mednarodne skupnosti”.
Vendar pa na zunanjem ministrstvu, četudi pravilno povzemajo svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča, ne napovedujejo, da bodo prenehali usklajevati svoje aktivnosti na okupiranih palestinskih ozemljih z izraelsko vojsko. Pojasnjujejo, da je dolžnost vseh držav, da “ne nudijo pomoči ali podpore pri ohranjanju stanja, ki je nastalo zaradi stalne prisotnosti Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju”. A glede na nadaljevanje njihovega odgovora, se zdi, da se slovenski vladi ne mudi. Ministrstvo navaja, da sodišče ni navedlo časovnice in konkretnih ukrepov.
Meddržavno sodišče je sicer jasno zahtevalo, da Izrael takoj konča z nezakonitim ravnanjem gradnje naselbin in konča okupacijo, kakor hitro je to mogoče – k temu pa so dolžne prispevati tudi vse članice mednarodne skupnosti.
A slovensko zunanje ministrstvo se je odločilo, da raje kot videz načelnosti zavzame videz nevednosti. Tako Slovenija sama očitno ne ve, kakšne ukrepe bi lahko sprejela in kakšne spremembe v politikah bi prispevale h končanju izraelske nezakonite okupacije in sistemskih kršitev človekovih pravic. Ministrstvo pojasnjuje le, da “morajo Združeni narodi, zlasti Generalna skupščina in Varnostni svet, preučiti, kateri nadaljnji konkretni ukrepi so potrebni za čimprejšnje prenehanje protipravne prisotnosti Izraela na zasedenem Palestinskem (napaka v originalnem odgovoru, op. p.) ozemlju” ter da si “namerava Slovenija v sodelovanju s partnerji znotraj Evropske Unije in širše v okviru Združenih narodov prizadevati”, da se odločitev Meddržavnega sodišča spoštuje.
Ministrstvo ne razmišlja niti o prepovedi uvoza in tranzita izraelskih izdelkov, ki so narejeni ali pridelani v nezakonitih izraelskih naselbinah v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu. Vztraja, da je prepoved “uvoza izdelkov iz tretjih držav v EU” stvar “skupne zunanje trgovinske politike EU”. Dodajajo sicer, da evropska zakonodaja pozna izjeme in da lahko države zahtevajo jasno označevanje porekla izdelkov ali izločitev določenih izdelkov iz javnih naročil. A iz odgovora ne gre pričakovati, da se bo Slovenija poslužila kakršnekoli možnosti samostojnega in odločnega ravnanja. Na zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da je že sedaj obvezno označevanje izdelkov “iz zasedenega palestinskega ozemlja” in da torej spremembe niso potrebne. Na to, ali bodo z drugimi ministrstvi pripravili pregled sodelovanja slovenskih podjetij z izraelskimi in te dodatno opozorili na tveganja, ki se jim izpostavljajo z morebitnim sodelovanjem pri kršitvah mednarodnega prava, na zunanjem ministrstvu neposredno ne odgovarjajo.
So pa jasni, česa ne bodo naredili. Njihovo stališče je, da “zamrznitev pravic Izraela kot članice Združenih narodov v trenutni situaciji ne bi prispevala k zmanjšanju napetosti”. Gre za ukrep, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela zoper apartheidsko Južno Afriko. Na slovenskem ministrstvu so celo prepričani, da bi taka reakcija na izraelsko nespoštovanje mednarodnega prava in pozivov mednarodne skupnosti “močno otežila, morda celo onemogočila, napore in prizadevanja za umiritev razmer ter oslabila zaščito civilnega prebivalstva”.
Izrael je v zadnjih tednih nadaljeval z bombardiranji šol, ki služijo kot zatočišča za Palestinke in Palestince v Gazi, ki so bili pregnani s svojih domov zaradi izraelskih napadov. Zgolj v prvih desetih dneh avgusta je izraelska vojska zbombardirala osem šol. Regionalni direktor mednarodne organizacije Save the Children Tamer Kirolos je 10. avgusta po napadu izraelske vojske na šolo al-Tabin, kjer je umrlo več kot 100 ljudi, dejal, da gre za “najbolj smrtonosen napad na šolo” od začetka izraelske vojne na Gazo lani oktobra.
Po desetletjih nezakonite okupacije palestinskih ozemelj, kraje palestinske zemlje in rušenja palestinskih domov; po desetletjih mučenja, stradanja, poniževanja – po razkritih poročilih o spolnem, fizičnem in psihološkem izživljenju izraelskih vojakinj in vojakov nad palestinskimi zapornicami in zaporniki, bi se slovenski politiki in zaposleni na zunanjem mnistrstvu radi še naprej pogovarjali. “Slovenija se zavzema za dialog in nadaljevanje pogovorov z vsemi akterji v konfliktu,” so zapisali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki ga, med tem ko Izrael izvršuje genocid v Gazi, vodi Tanja Fajon.
Nezakonita okupacija ni konflikt. Apartheid, za katerega je Meddržavno sodišče odločilo, da ga Izrael izvaja nad Palestinkami in Palestinci, ni konflikt, ampak je mednarodno hudodelstvo. Če so na zunanjem ministrstvu resni glede tega, da je “spoštovanje mednarodnega prava obveznost, vrednota in interes slovenske zunanje politike”, bi bilo dobrodošlo, če bi si njegove osnove prebrali in se jih naučili.
Med drugim vključuje mednarodno pravo pravico okupiranega prebivalstva do upora proti okupatorju. Mednarodno – in tudi slovensko nacionalno – pravo pa nalaga državnim oblastem, da zagotovijo pregon in kaznovanje izvrševalcev mednarodnih hudodelstev. Med kaznimi ni vabila na nadaljevanje pogovorov.