Slovenija je država, ki svojo zgodbo o samostojnosti gradi na narodno-osvobodilnem boju proti nacistično-fašističnima okupatorjema ter na pravici vseh narodov do samoodločbe. Zato je zatrjevanje slovenskih oblasti, da v sedanji situaciji izraelskega bombardiranja in pobijanja civilistk in civilistov v oblegani Gazi ter na okupiranih palestinskih ozemljih delujejo odločno, vsaj neprepričljivo – če ne tudi izdaja lastne zgodovine. Slovenija je v zadnjih petih letih v Izrael izvozila za več kot milijon evrov orožja in vojaške opreme. Predsednik vlade ugotavlja, da besede ne prinašajo rezultatov, a tega, da Slovenija uvaja vojaški embargo na Izrael, še ni dejal.
“Pomembno sporočilo je tudi to, da bo Republika Slovenija prva država članica EU, ki bo od eskalacije izraelsko-palestinskega konflikta sprejela tovrstni politični akt, ter s tem v mednarodno skupnost, še posebej pa vsem vpletenim stranem v tem konfliktu, poslala jasno sporočilo in nedvomno stališče glede navedene problematike ter hkrati podala tudi določene ukrepe in rešitve, kar je zaobjeto in zapisano tudi v Deklaraciji,” je prek elektronske pošte pojasnil Dušan Stojanovič, član stranke Svoboda in predsednik odbora za zunanjo politiko, dan preden je odbor Deklaracijo o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela na nujni seji v četrtek potrdil.
Zastavljeno vprašanje je bilo, zakaj v Deklaraciji ni omenjeno, da je Izrael takoj po 7. oktobru nezakonito za več tednov brez obtožnic in brez dostopa do pravne pomoči držal v priporu palestinske delavce z dovoljenjem za delo v Izraelu in na okupiranih palestinskih ozemljih zunaj Gaze.
Odgovor predsednika odbora se je začel s pojasnilom, da “na vsebino te Deklaracije ne smemo gledati tako ozko, in se obešati na vsako besedo in vsak stavek interpretirati z enega ali drugega vidika”.
Ozkost: grozljivo, ponižujoče ravnanje in ubijanje
V vmesnem času je bilo več tisoč delavcev po pritožbi izraelskih organizacij, med njimi tudi organizacije HaMoked na izraelsko vrhovno sodišče izpuščenih in pregnanih, da so se peš vrnili v (z)bombardirano Gazo. Dva delavca sta v priporu umrla in njuni smrti ostajata nepojasnjeni. Delavci so v Gazi za medije spregovorili o mučenju in izživljanju, ki so ga doživeli med pridržanjem.
V četrtek, na dan potrditve Deklaracije na odboru za zunanjo politiko, je mednarodna organizacija Amnesty International izdala prvo krajše poročilo o “grozljivem” in ponižujočem izraelskem ravnanju s palestinskimi priporniki in pripornicami v zadnjem mesecu. Izrael je po podatkih, ki so jih pridobile mednarodne in izraelske organizacije za človekove pravice, zgolj od 7. oktobra letos aretiral in zaprl več kot 2.200 Palestink in Palestincev. Med pridržanji glede na pričanja in analizirane vizualne dokaze izraelski vojaki in vojakinje priprte moške in ženske pretepajo, posebej pogosti so udarci v glavo, slačijo jih do golega, žaljijo, jim grozijo s posilstvi, zahtevajo, da priprti na glas pojejo izraelske pesmi … Izraelski parlament je v zadnjih tednih potrdil zakonodajo, ki omogoča odrekanje hrane, vode in pravne zaščite priprtim in njihovo skupinsko zapiranje v manjše celice.
Slovenski odbor za zunanjo politiko v državnem zboru je navkljub pojasnilu pred tem, da je bila Deklaracija pripravljena pred tedni in nujno ne zajema in ne odraža vseh razsežnosti situacije, sprejel zgolj eno dopolnitev. Na zahtevo desne opozicije je palestinsko gibanje Hamas, ki je bilo prej označeno za radikalno oboroženo skupino, preimenoval v teroristično.
V Deklaraciji slovenska politika ne zahteva spoštovanja mednarodnega prava, ampak k temu zgolj poziva. Ne omenja niti Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki je edina mednarodna konvencija, ki je za vse države obvezujoča in zahteva aktivno delovanje podpisnic, ki se mu ne morejo ogniti s pridržki. Prav tako Deklaracija ne omenja pravice palestinskega naroda do samoodločbe, ampak zgolj palestinsko “legitimno težnjo po lastni državi”. Z odgovorom predsednika odbora za zunanjo politiko Dušana Stojanoviča, da je “priznanje pravice narodov do samoodločbe temeljno vodilo in moralna drža republike Slovenije pri sprejemanju odločitev glede priznavanja drugih držav”, postane vse skupaj še bolj nejasno, saj slovenska politika do danes ni uspela zbrati poguma in doseči soglasja, da bi priznala državo Palestina. Uradna pojasnila vedno govorijo, da je pomembno počakati na pravi trenutek, ko bi priznanje palestinske države prišlo istočasno s strani več članic EU. Deklaracija niti ne omenja stopnjujočega se nasilja izraelskih nezakonitih naseljencev v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu in na okupiranem Zahodnem bregu, ki jih je izraelska država dodatno oborožila in katerih nasilje vseskozi podpira in ščiti izraelska vojska.
Mirovni proces za nadaljevanje kršitev mednarodnega prava in etno-nacionalizma
Čeprav Izrael že desetletja krši zaveze in določila, sprejeta v okviru mirovnih pogajanj in sporazumov iz Osla, ki temeljijo na ideji o vzpostavitvi dveh, palestinske in izraelske države, slovenska politika v Deklaraciji na več mestih poziva prav k obuditvi teh. Izrael čas mirovnih pogajanj vseskozi izkorišča, da na okupiranih palestinskih ozemljih gradi infrastrukturni sistem in da je tja naselil tri četrt milijona nezakonitih izraelskih naseljencev.
Večina ljudi, ki je kdajkoli obiskala okupirani Zahodni breg, ki tam živi, ter raziskovalci izraelskega sistema apartheida in okupacije opozarjajo, da “rešitev dveh držav” zato ni več mogoča. Zahtevala bi nasilno izselitev sto tisočev izraelskih naseljencev in naseljenk. Prav tako pa lahko taka “rešitev” vključuje zahtevo Izraela, da pride do “zamenjave”, to je prisilne izselitve na Zahodni breg Palestink in Palestincev, ki so sedaj državljani in državljanke Izraela, četudi jim Izrael ne priznava vseh in enakih pravic, kot jih imajo judovski državljani in državljanke Izraela.
Deklaracija, ki jo je pripravila vladna koalicija, nezakonitih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih niti ne omeni. Na vprašanje, ali podpora mirovnemu procesu zato pomeni tiho podporo širitvi gradnje nezakonitih izraelskih naselbin, je Dušan Stojanovič potrdil, da se zavedajo, da “gradnje novih naselij na Zahodnem bregu otežujejo bližnjevzhodni mirovni proces in povzročajo širitev napetosti” in da je namen Izraela zlasti “da bi se fizično preprečila rešitev, ki je ves čas v igri, ko govorimo o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, to pa je rešitev v obliki dveh držav”.
Slovenski politiki sicer ne izpostavljajo problematičnosti etnične izključujočosti, ki je vgrajena v rešitev dveh držav, niti izključujočega razvoja ideologije sionizma, ki zahteva, da je država Izrael država zgolj za judovsko prebivalstvo. To pomeni, da ne omogoča enakopravnosti vseh ljudi ne glede na rasno, etnično ali versko pripadnost, kar zahtevajo temeljni akti Združenih narodov in mednarodnega prava človekovih pravic. Etnična čistost držav ali etnični pluralizem sta ideji, ki ju v zadnjih letih po Evropi promovirajo ponekod prepovedane ekstremne, skrajno desničarske politične skupine, vse bolj pa tudi skrajnodesne evropske politične stranke in vlade.
Predsednik odbora za zunanjo politiko Dušan Stojanovič pravi, da “vedno smo in vedno bomo zagovarjali rešitev izraelsko-palestinskega konflikta v obliki vzpostavitve dveh neodvisnih in suverenih držav, Palestine in Izraela, kar zagovarjajo tudi številni nacionalni, evropski in drugi mednarodni akti. Zato že v samem naslovu Deklaracije uporabljamo izraz “Palestina”, saj s tem dajemo tudi jasno politično sporočilo in simbolično gesto, da podpiramo rešitev dveh držav”.
Vidimo grobišče, a ne bi opozarjali pred razčlovečevanjem in pobijanjem
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v odgovore na poslana vprašanja poslalo četrtkov govor ministrice Tanje Fajon pred odborom za zunanjo politiko. Ministrica že nekaj časa poziva v takojšnjemu humanitarnemu premirju in opozarja, da je potrebno spoštovanje mednarodnega prava. Slovensko zunanje ministrstvo je prevzelo tudi besedišče generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa, da postaja Gaza grobišče otrok in nedolžnih civilistov. Prav tako je ministrica opozorila, da “ne smemo pristati na nekaznovanost”, da torej morajo oziroma bodo morali izvrševalci mednarodnih hudodelstev za svoja ravnanja odgovarjati.
Vendar pa se ob tem na zunanjem ministrstvu ne želijo opredeljevati do opozoril mednarodnopravnih strokovnjakov, poročevalcev Združenih narodov in kriminologov, ki proučujejo zločine držav, da smo trenutno v Gazi in širše v Palestini priča izvrševanju genocida. Ne opredeljujejo se niti do govorice najvidnejših izraelskih politikov, ki palestinsko prebivalstvo označujejo za človeške živali in pozivajo h kolektivnemu kaznovanju vseh, ki živijo v Gazi. Na zunanjem ministrstvu pojasnjujejo, da je presoja, katera hudodelstva so bila izvršena, stvar presoje sodišč in poudarjajo slovensko podporo delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča, ki preiskuje situacijo v Palestini in Izraelu od leta 2014 dalje. A vseeno slovenski politični predstavniki niso protestirali, ko Izrael tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča Karimu Khanu konec oktobra ni dovolil vstopa na izraelsko ozemlje.
Del prizadevanj zoper nekaznovanost je v zadnjem času tudi raba univerzalne jurisdikcije. V Nemčiji so v zadnjih letih na tej podlagi zaradi mednarodnih hudodelstev obsodili nekdanjega sirskega generala. Nedavno je bil nemškim pravosodnim oblastem predan obtožni predlog zoper ruske storilce mednarodnih hudodelstev v Ukrajini. V Sloveniji je uporaba univerzalne jurisdikcije mogoča, a pogojena z odobritvijo ministrice za pravosodje.
Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da so v stikih s kolegi in kolegicami iz držav v regiji za dosego ciljev spoštovanja mednarodnega prava in miru v Palestini in Izraelu. V stiku z izraelskim predsednikom države je bila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. “Izraelskemu predsedniku je dan po izvedenemu napadu Hamasa pisno izrazila sožalje, kasneje pa z njim ni bila več v stiku”, so pojasnili v njenem uradu, da se predsednica navkljub pozivom k spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic v svojih javnih nastopih ni odločila protestirati pri najvišjemu izraelskemu političnemu predstavniku ali ga zgolj opozoriti na nevarnost hujskaške in razčlovečujoče govorice, ki jo vzpodbuja izraelski politični vrh. Je pa 7. novembra govorila z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antóniem Guterresem ter mu izrazila podporo. V izjavi urada predsednice Nataše Pirc Musar lahko preberemo, da z obžalovanjem opazuje, kako je delo generalnega sekretarja Združenih narodov “pogosto pospremljeno z negativnim, celo zaničevalnim odnosom do funkcije, ki jo opravlja, ter do organizacije same”. Izjav izraelskih predstavnikov ne omeni niti z besedo. Prav izraelski ambasador pri Združenih narodih Gilad Erdan je namreč zahteval odstop Gueterresa, ker je ta dejal, da ima situacija na okupiranih palestinskih območjih svojo zgodovino in se ni začela z napadom Hamasa v začetku oktobra. Izrael je tedaj tudi zagrozil, da bo “organizacijo Združenih narodov naučil lekcije” in zavrnil vize njihovim zaposlenim in diplomatom. V Gazi je bilo ubitih že več kot sto delavk in delavcev Združenih narodov, več kot v katerikoli drugi vojni ali misiji do zdaj.
Mednarodnopravne obveznosti? Pa jaz pa ti pa židana marela …
Odgovor predsednice Nataše Pirc Musar, ali se kot predsednica države in vrhovna poveljnica Slovenske vojske čuti zavezana s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter z ženevskimi konvencijami, ki vse določajo zavezo držav podpisnic, da bodo zagotavljale, da se konvencije “upošteva v vseh okoliščinah”, je, da smo k njunemu uresničevanju “zavezani vsi, ne samo organi oblasti”.
V drugih članicah EU je zavedanje politikov o svojem položaju, moči in odgovornosti vseeno jasnejše. Španska ministrica za socialne pravice Ione Belarra je denimo pozvala k prekinitvi diplomatskih stikov z Izraelom in dodala, da bi bile na mestu tudi ekonomske sankcije zoper izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. Belgijska podpredsednica vlade Petra De Sutter je zahtevala uvedbo sankcij zoper Izrael, ministrica za razvojno sodelovanje Caroline Gennez pa je omenila možnost, da Belgija uradno prizna palestinsko državo. Belgijska parlamentarka Els Van Hoof je v zakonodajni postopek vložila zakon, ki prepoveduje trgovanje z izdelki iz nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. 31 evropskih parlamentark in parlamentarcev, med njimi tudi Klemen Grošelj, Matjaž Nemec in Irena Joveva so pozvali Komisijo EU, da preveri, ali ne prihaja do kršitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter bi ga bilo zato potrebno prekiniti.
Slovenija je med leti 2018 in 2022, ki je zadnje leto, za katerega so dostopni podatki, v Izrael izvozila za 1.189.777 evrov orožja in vojaške opreme. V istem obdobju je v Izrael nakazala 1.213.578 evrov za od tam uvoženo orožje in vojaško opremo. Izraelska vojaška industrija slovi po oznaki, da so njeni izdelki “preizkušeni na terenu”. Zagovorniki človekovih pravic opozarjajo, da je večina orožja in vojaške opreme Izraela preizkušena na telesih Palestink in Palestincev ter na njihovih domovih.
Deklaracijo je parlamentarni odbor za zunanjo politiko potrdil 9. novembra, dan pred izraelskim stopnjevanjem napadov na bolnišnice v Gazi in dva dni preden so začeli umirati dojenčki in dojenčice v inkubatorjih ter potem ko je Izrael že zbombardiral tako pediatrično kot številne druge bolnišnice, begunska taborišča, varne poti umika in stanovanjske četrti ter vse pekarne v Gazi. Poslanec Svobode Dušan Stojanovič pravi, da Slovenija z Deklaracijo pošilja v mednarodno skupnost sporočilo, “da se zavzemamo za takojšnjo prekinitev sovražnosti in spopadov, za nenapadanje civilnih objektov, predvsem bolnišnic, šol in verskih objektov, za umiritev razmer ter vzpostavitev premirja, za takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh talcev, za vzpostavitev pogojev za mirno reševanje konflikta preko diplomatskih poti, ter za ponovni zagon in nadaljevanje mirovnih pogajanj, saj se bo s tem preprečilo nadaljnje žrtve, ustavilo nepotrebno trpljenje in nehumano razseljevanje nedolžnih civilistov ter zamejilo uničujoče posledice tako za palestinski kot izraelski narod”.
A Slovenija pošilja dnevno v Izrael tudi sporočilo, da se dosedanji odnosi in milijonski posli nadaljujejo – tako z vojaško opremo in orožjem kot z blagom, pridelanim ali izdelanim v nezakonitih izraelskih naselbinah na okupiranih palestinskih ozemljih. Izraelu se izvajanje režima naseljensko-kolonialne okupacije palestinskih ozemelj in prilaščanja zemlje ter naravnih virov še vedno predvsem splača.