Izraelska okupacija je nezakonita: bo Slovenija zahtevala zamrznitev pravic Izraela kot članice ZN?

Fotografija: wikimedia, carolmooredc

Slovenske političarke in političarji odlično razumejo situacijo na okupiranih palestinskih ozemljih. O hudih kršitvah mednarodnega prava so govorili že pred odločitvijo Meddržavnega sodišča o tem, da Izrael s svojo kolonialistično okupacijo palestinskih ozemelj in spremljajočimi ukrepi že več kot pol stoletja krši mednarodno pravo in temeljne človekove pravice. A Slovenija z dosedanjimi ukrepi posledice kršitev blaži, namesto da bi bil cilj, da se končajo. Z ustvarjanjem videza, da so nemočne, pa slovenske političarke pomagajo Izraelu, da ostaja še naprej nekaznovan. 

“To se mora končati. To bi moral biti naš minimalni moralni imperativ. Storilce, ki se izživljajo nad življenji drugih ljudi, je treba privesti pred sodišče,” je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. Govorila je o pobijanju civilistov v Gazi in Ukrajini na mednarodni konferenci na ljubljanski fakulteti za družbene vede Krepitev zaščite civilnega prebivalstva: izzivi sodobnih oboroženih spopadov. V novici na strani ministrstva za zunanje in evropske zadeve je nadalje zapisano, da je predsednica – diplomirana pravnica in odvetnica, nadaljevala z retoričnimi vprašanji: 

“Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, kako bi lahko uporabili mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic za pomoč pri zagovarjanju miru in človečnosti? Kako zagotoviti boljšo zaščito civilistov v sodobnih zapletenih in ponavljajočih se oboroženih spopadih? Kako odpraviti nekaznovanost za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu?” Nakar je pristavila, “da so za Slovenijo, kot nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, ta vprašanja in iskanje odgovorov, izjemno pomembni in da se slovenski diplomati po svetu trudijo naslavljati te žalostne zgodbe”. 

Ne gre za žalostne zgodbe. Gre za mednarodna hudodelstva. In če predsednica res ne pozna odgovorov na zastavljena si vprašanja, je zaskrbljujoče. Če gre za nastopaštvo in izogibanje odgovornosti ter za zavajanje, da ni mogoče nič ukreniti, je to strahopetno in podlo. Naloge nosilcev najvišjih političnih funkcij niso humanitarne. Njihova moč je v oblikovanju politik – ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic in vladavino prava – za to pa je potrebno tako preventivno ukrepanje kot dosledno kaznovanje kršitev. 

Meddržavno sodišče je v svojem svetovalnem mnenju, za katerega je zaprosila Generalna skupščina ZN, ugotovilo, da je izraelska prisotnost na okupiranih palestinskih ozemljih nezakonita; da Izrael tam izvaja apartheid; krši  pravico Palestink in Palestincev do samoodločbe; da mora nezakonite izraelske naseljence evakuirati z okupiranih ozemelj, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, in omogočiti palestinskim družinam, ki so bile prisilno izseljene, da se vrnejo. Ugotovilo je tudi, da so Palestinke in Palestinci upravičeni do reparacij oziroma odškodnin; da njihova odločitev zavezuje vse države in da je sedaj v prvi vrsti naloga Generalne skupščine ZN, da določi ukrepe in posledice, da se nezakonito stanje čim prej konča.

Meddržavno sodišče je ob tem poudarilo, da ne odloča o dogodkih po 7. oktobru lani, za katere je v tožbi Južne Afrike zoper Izrael pri izreku začasnih ukrepov ugotovilo, da lahko izraelska ravnanja privedejo do genocida. Meddržavno sodišče je tokrat odločilo, da Izrael, vse dokler se popolnoma ne umakne z okupiranih palestinskih ozemelj, nosi vse dolžnosti in obveznosti okupacijske sile; da Gaza, Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg tvorijo enotno povezano palestinsko okupirano ozemlje; in da izraelski cilj zasledovanja “varnosti” ne upravičuje nezakonitega prilaščanja palestinske zemlje. 

20 let utrjevanja nezakonitega zidu

Meddržavno sodišče je že leta 2004 odločilo, da je zid, ki ga Izrael gradi na Zahodnem bregu in je del nezakonite infrastrukture kolonizacijskega prilaščanja palestinske zemlje, nezakonit. Zid je danes še večji, daljši in še bolj posega v življenja Palestink in Palestincev. Vse nezakonite politike okupacije izvaja Izrael že več kot pol stoletja. Palestinska prizadevanja za svobodo in dosego spoštovanja univerzalnih človekovih pravic vse bolj sistematično zatira; zemlje, na kateri lahko živijo, je vse manj; in izraelske kršitve mednarodnega prava so vse bolj grozovite. Mednarodna skupnost in z njo Slovenija vseskozi uradno “podpirajo” palestinska prizadevanja za uveljavitev mednarodnega prava in “pozivajo” Izrael k spoštovanju le tega. Učinek je normalizacija in radikalizacija kršitev. 

Slovenija v zadnjega pol leta ne vodi najslabše možne zunanje politike. A z ničemer ne prelamlja mednarodnega sodelovanja pri izraelskem sistematičnem kršenju pravic Palestink in Palestincev. Slovensko zunanje ministrstvo je v zadnjih tednih izpeljalo dve opazni politični gesti. Junija je bila Slovenija ena od triindevetdesetih držav, ki so izrazile neomajno podporo neodvisnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča, kar je sledilo razkritju o izraelskih pritiskih, ki so pospremili odprtje preiskave v zločine, izvršene na območju okupiranih palestinskih ozemelj in Izraela, ter predlogu sedanjega tožilca, da se izda naloge za aretacijo za vodje države Izrael in politične stranke Hamas.

Druga diplomatska gesta je prišla ob julijski konferenci ZN, posvečeni Agenciji ZN za palestinske begunce – Unrwa. Ta je pod intenzivnimi izraelskimi vojaškimi, finančnimi in političnimi napadi. Slovenija je skupaj z Jordanijo in s Kuvajtom v dobrem mesecu dni prepričala 118 držav k zavezi o neomajni podpori Unrwe, ki opominja na nespoštovanje pravice do vrnitve palestinskih begunk in beguncev ter njihovih potomcev in potomk, ki so jih judovske milice v času nakbe, ob nastanku države Izrael, etnično očistile z njihovih domov. 

Obe diplomatski gesti sledita vzorcu slovenskih ravnanj, ki so previdna – in pridna: ob performativnem karanju ohranjajo stanje nespoštovanja mednarodnega prava. Ministrica Tanja Fajon je tako maja v Kairu “ostro obsodila prisilno razseljevanje” prebivalstva Gaze z besedami: “Gre za kršenje osnovnih norm človečnosti, mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic. Izrael se mora ustaviti pri načrtnem razseljevanju Palestincev.” 

Nato je v Savdski Arabiji povedala, da je “na lastne oči” videla “grozljive razmere na mejnem prehodu Rafa”. O izraelskih kršitvah mednarodnega prava je dejala: “Resnično žalostno je, da si v 21. stoletju dovolimo, da ljudje stradajo in da otroci umirajo.”

Žalostno.

Junija je ob vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Palestino podprla “vse napore, ki bi zagotovili prihod humanitarne pomoči k civilistom v Gazi”. Dodala je, da si bo Slovenija prizadevala, da bo “sodelovala pri evakuacijah bolnikov iz Gaze, k čemur sta članice EU pozvala evropska komisarja za krizno upravljanje Janez Lenarčič in za zdravje Stela Kiriakides. Dogovarjamo se za nadaljevanje programa rehabilitacije otrok, ranjenih v vojni v Gazi.”

Meddržavno sodišče je bilo v svoji odločitvi o izraelski nezakoniti okupaciji palestinskih ozemelj jasno: odgovornost – in račune za povzročeno škodo in za kršitve človekovih pravic nosi Izrael. Naloga vseh držav in mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi je, da Izrael pripravijo do tega, da začne mednarodno pravo, vključno z odločitvami Meddržavnega sodišča, spoštovati. Naloga politikov in političark ni, da opisujejo kršitve, svojo žalost in zgroženost. Na položajih oblasti so, da uporabijo orodja, ki so jim na voljo, in ukrepajo, kot je prav in kot mednarodno pravo zahteva. 

Slovenski prispevek k ne-kaznovanosti

Predsednica republike, nekdanja odvetnica ne ve, kako odpraviti nekaznovanost? Praviloma pomaga, če se storilcem sodi. Zato so neodvisna sodišča in tožilstva. Zato obstaja načelo univerzalne jurisdikcije. Ministrstvo za pravosodje lahko napove – ali pa ga lahko predsednica k temu pozove, da bo dopustilo neodvisno delovanje in preiskovanje mednarodnih hudodelstev na podlagi univerzalne jurisdikcije, če se bo državno tožilstvo za to odločilo. Lahko gre za pregon nemških državljanov, ki so vključeni v izraelsko vojsko in veselo objavljajo svoja izživljanja nad prebivalstvom Gaze na družabnih omrežjih, ali pa za preiskavo srbske, nemške, ameriške ali britanske trgovine z orožjem z Izraelom, s čimer se pomaga pri izraelskem izvrševanju mednarodnih hudodelstev … Predsednica lahko tudi napove, da se, dokler se izraelske kršitve mednarodnega prava na okupiranih palestinskih ozemljih ne končajo in popravijo, ne ona ne njen urad ali najožji krog ne bo srečeval, sodeloval ali imel stike s predstavniki države Izrael. 

Diplomatsko in politično bo morda nekoliko neprijetno, a vladavina prava in boj zoper nekaznovanost in za spoštovanje človekovih pravic vseh bi morala biti tega vredna. 

Slovenija se lahko kot intervenientka, tako kot se je v tožbi Ukrajine zoper Rusijo, pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael, kar je med članicami EU že naredila Španija, napovedali pa sta to tudi Belgija in Irska. Na ravni ZN lahko sledi Braziliji, ki je pozvala k uvedbi vojaškega embarga, ki bi prepovedoval trgovino z orožjem, ki lahko služi za nadaljevanje mednarodnih hudodelstev v Gazi; ta poziv pa lahko Slovenija nadgradi s pobudo k splošnemu embargu na vojško trgovino z Izraelom – da se ustavi tako izvoz iz kot uvoz orožja in vojaške opreme v Izrael in sodelovanje pri tem. Po zgledu Amerike bi Slovenija lahko uvedla prepoved vstopa v državo izraelskemu vojaku Eloru Azariju in njegovi družini zaradi izvensodnega umora Palestinca Abdula Fataha al-Sharifa ter preverila, ali bi prepoved vstopa v Slovenijo – in v Schengensko območje – morala veljati še za koga drugega. V ZN bi se Slovenija lahko odzvala na poziv posebnih poročevalcev ZN za pravico do dostojnega bivališča in za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih, Balakrishnana Rajagopala in Francesce Albanese, da se po zgledu apartheidske Južne Afrike Izraelu zamrzne pravice in privilegije, ki jih ima kot država članica ZN – za to zadostuje potrditev v Generalni skupščini in tega ne more preprečiti negativno mnenje ali vloženi veto v Varnostnem svetu.  

Slovenija se je junija zavezala, da bo letos namenila še dodatnih 5 milijonov evrov pomoči Ukrajini in 2,5 milijona evrov za humanitarno pomoč Palestinkam in Palestincem – od tega pol milijona za projekte zdravstvene in psihosocialne rehabilitacije žrtev iz Gaze preko slovenskih ustanov. To slovenskih oblasti ne odvezuje tega, da morajo ukrepati zoper državo kršiteljico ter storiti vse – vključno z uvedbo sankcij, s prepovedjo uvoza izraelskih izdelkov iz okupiranih palestinskih ozemelj in z vojaškim embargom na trgovino z orožjem z Izraelom –, da se Izraelu kršenje mednarodnega prava ne bo več splačalo. 

Ne gre za še nikoli videne ukrepe. Tanja Fajon je sodelovala na rednem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve, na katerem so politiki in političarke “pozdravili dogovor o 14. paketu sankcij zoper Rusijo zaradi agresije na Ukrajino”. Ministrica je na omenjeni mednarodni konferenci o krepitvi zaščite civilnega prebivalstva sama spomnila, da je teptanje prava in konvencij nesprejemljivo in da je potrebno “takšne kršitve mednarodnega humanitarnega prava takoj ustaviti … če tega ne storimo, gre za kolektivno odpoved človeštva in odstopanje od načel, zapisanih v Ustanovni listini Združenih narodov.”

Dolžnost ukrepanja – vseh v okviru lastnih zmožnosti – je skupna; a krivda zaradi neukrepanja je individualna. Tako predsednica države kot ministrica za zunanje in evropske zadeve bosta svojo morali nositi vsaka zase. 


Misel, ki jo želiš podeliti? Veseli je bomo.
E-mail naslov nam bo omogočil, da odgovorimo.