“… niso več posamezni incidenti, temveč postajajo sistemska težava, ki spodkopava zaupanje ljudi v pravno državo.”
S temi besedami je poslanka trenutno vladajoče stranke skrajne desnice razpihovala sovraštvo. Tarča so bili vsi, mali in veliki, družine, posameznice, člani ustavno priznanega manjšinskega prebivalstva Slovenije. Bil je oktober lani. Stara-nova poslanka je zahtevala spoštovanje glasov županov in lokalnega prebivalstva, naj se socialne pravice spremeni v orožje za kaznovanje, zagotavljanje varnosti pa v orodje kriminalizacije. Z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je njene zahteve prejšnja vlada uresničila – pred ustavnim sodiščem so trenutno v presoji trije členi zakonskega omnibusa, s katerim je pretekla vlada spremenila kar osem zakonov.
Sedaj je vladajoči koaliciji strank Resnice, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in SDS nenadoma postalo vseeno za opozorila županov in županj, za mnenje Združenja mestnih občin in Skupnosti občin Slovenije. Ni jim mar za mnenje Zagovornika načela enakosti in v nepomembnost so že s prvimi zakonskimi avanturami pred tedni potisnili zakonodajno-pravno službo Državnega zbora.
Ta je tokrat opozorila, da je odvzem aktivne volilne pravice tujcem s stalnim prebivališčem neskladen z demokratičnimi temelji, z načelom sorazmernosti in načelom enakosti pred zakonom ter z načelom varstva zaupanja v pravo, torej s slovensko ustavo, kot tudi z že doseženimi civilizacijskimi standardi in s pravnim okvirom Sveta Evrope. Prav tako zakonske spremembe vnašajo neusklajenost in kaos, saj ne spreminjajo ostalih zakonov, ki urejajo uresničevanje pravice voliti na lokalni ravni.
Spremembe, ki jih je potrdila vladna koalicija poslank in poslancev, prav tako ne upoštevajo, da ustava Republike Slovenije v 5. poglavju o samoupravi govori o prebivalcih, ki uresničujejo lokalno samoupravo, in ne o državljanih.
“Predlog za ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah je bil že podan v letu 2022. Trenutni predlog zakona podobno kot v letu 2022 ne vsebuje nobene obrazložitve razlogov, zakaj je sprememba sploh predlagana. Vprašanje aktivne volilne pravice tujcev v oceni stanja in razlogov za sprejem predloga zakona sploh ni omenjeno, prav tako razlogi niso podani v obrazložitvi 1. člena. Glede na pomen volilne pravice, ki je temeljna politična pravica, in skladno z ustavnim načelom pravne države kot tudi s 115. členom Poslovnika državnega zbora, je obrazložitev nujna,” so opozorili v Združenju mestnih občin Slovenije.
Samo Turel, predsednik Združenja mestnih občin, podpisan pod mnenje, je dodal, da “brez obrazložitve se tudi občine in javnost ne morejo ustrezno opredeliti do predlagane spremembe”. Združenje je že v prvem stavku jasno pojasnilo, da že “na načelni ravni nasprotuje spreminjanju volilne zakonodaje manj kot šest mesecev pred rednimi lokalnimi volitvami”.
Podobno so svoje stališče poslankam in poslancem predstavili v Skupnosti občin Slovenije, kjer so poudarili, da je “treba posebno pozornost nameniti načeloma pravne varnosti in stabilnosti volilne zakonodaje”. Opozarjajo, da so predlogi o spreminjanju volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti nedomišljeni in nejasni. “Zaradi zagotavljanja enotne uporabe zakona in pravne varnosti občin predlagamo dodatno pojasnitev predlagane ureditve,” so zaprosili. Brez uspeha. Poslankam in poslancem vladajoče koalicije ne bi moglo biti mar manj.
Za spremembe Zakona o lokalnih volitvah, ki jemljejo pravice sovaščankam in someščanom ter vnašajo kaos v najbolj temeljni demokratični proces soodločanja v državi, so glasovali Maruša Babnik, Anja Bah Žibert, Franc Breznik, Ana Cajhen, Zvonko Černač, Andrej Černigoj, Iva Dimic, Karmen Furman, Rado Gladek, Jelka Godec, Jana Gržinič, Aleksander Gungl, Aleš Hojs, Beja Janez, Jožef Jelen, Alenka Jeraj, Franci Kepa, Adrijana Kocjančič, Katja Kokot, Andrej Kosec, Danijel Krivec, Franc Križan, Jožef Lenart, Manja Lesnik, Vinko Levstek, Tomaž Lisec, Boris Mijič, Martin Mikolič, Zoran Mojškerc, Damjan Muzel, Srečko Ocvirk, Janez Jože Olovec, Bojan Podkrajšek, Andrej Poglajen, Robert Potnik, Aleksander Reberšek, Luka Simonič, Zoran Stevanović, Marjeta Šmid, Aleksander Štorek, Anton Šturbej, Nedeljko Todorović, Dejan Zakrajšek, Elena Zavadlav Ušaj, Janez Žakelj, Mojca Žnidarič.
Zagovornik načela enakosti je svojo analizo in poziv, naj se črta predlagana zakonska sprememba, sklenil z opozorilom, da gre za ukrep, ki bo “kvečjemu oslabil, ne pa okrepil tako slovensko politično skupnost, kot lokalne skupnosti prebivalcev občin”.