Morda vlada oža možnost demokratičnega soodločanja ljudi, a v več kot 20 občinah po državi gre razvoj v drugo smer. Stari in mladi v mestih in vaseh nabirajo skozi procese participativnega proračuna znanja in izkušnje. S tem, so enotni v občinah, kjer participativni proračun izvajajo, se na lokalni ravni gradi nastavke boljšega, bolj demokratičnega in na sodelovanju utemeljenega modela družbe.
Zgodba participativnega proračuna ni idealna. Je polna poskusov, vztrajanj in izboljšav. Tudi razočaranj, izdaj in prelomljenih obljub. Dvomov nekaterih. Predvsem pa je zgodba, ki se nikoli ne konča in ni nikoli do konca napisana. Kontaktirali smo občine, vključene v prvo poročilo o participativnem proračunu v Sloveniji, ki je tik pred objavo; tiste občine, za katere so raziskovalci vedeli, da so v zadnjih mesecih začele z izvajanjem participativnega proračuna, pa četudi tega niso napovedovale, in na koncu tudi občine, kjer so župani ali županje obljubili uvedbo participativnega proračuna pred dvema letoma, a obljube še niso uresničili. Nekateri je tudi ne mislijo.
Pred lokalnimi volitvami leta 2018 je po tedaj izvedeni anketi inštituta Danes je nov dan 57 nato izvoljenih županov in županij obljubilo, da bodo začeli ali nadaljevali s participativnim proračunom. Danes, na polovici štiriletnih mandatov imajo občani in občanke možnost, da sami odločajo o vnaprej določenem delu občinskega proračuna v slabi polovici občin, kjer so bile obljube dane. Demokratična praksa temelji na sodelovanju prebivalstva in podporni vlogi občinske uprave, ki se odreče možnosti končnega odločanja, kaj naj bo izvedeno, a omogoči in poskrbi za izvedbo izbranih predlogov. V več kot desetini vseh lokalnih samouprav v državi so se odločili za to sodelovanje z ljudmi.
Številka in delež občin se lahko zdita zanemarljiva, a vendar gre za hiter razvoj, ki se je v Sloveniji začel pozno v primerjavi s praksami po svetu, ki se razvijajo od brazilskega Porte Alegra do Chicaga in Madrida. Participativni proračun je v Sloveniji zaživel kot zahteva dela mariborskih protestnic in protestnikov, ki so s protesti v zimi 2012/2013 dosegli odstop župana Franca Kanglerja, trenutnega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Aleša Hojsa. Samoorganizirane četrtne skupnosti, ki delujejo v sodelovanju z Iniciativo mestni zbor, so že spomladi 2013 zahtevale uvedbo participativnega proračuna v Mariboru. Želeli so okrepiti demokratično sodelovanje prebivalstva in nadzor občinskih oblasti. Leta 2015 so odigrali ključno vlogo pri posvetovanjih in razpravah v pilotni izvedbi pariticipativnega proračuna v eni od četrti, občinska oblast pod Andrejem Fištravcem pa nato ni izpolnila obljub, da bi izglasovane projekte izvedla.
“Ljudje so strašno razočarani nad politiko,” pravi Matic Primc, ki je v zadnjih letih postal vodilni strokovnjak za participatroni proračun v državi. V Mariboru je sooblikoval prizadevanja in spremljal razočaranja ljudi, ko so želeli biti bolj vključeni in živeti načelo demokratičnega soodločanja. Letos je v okviru društva Organizacija za participativno družbo sodeloval pri pripravi prvega preglednega raziskovalnega poročila o participativnih proračunih v Sloveniji. Opozarja, da marsikateri lokalni politiki še vedno slabo razumejo motivacijo in podcenjujejo ljudi. “Če občina organizira le proces, v katerega se lahko ljudje vključijo, a na koncu ne odloči volja ljudi, ampak volja političnega predstavnika, to ljudem ne pomeni dosti. Ker politikom več ne zaupajo. Končna odločitev, ki ostane v rokah občine, uniči sodelovanje. Če občina preda odločanje ljudem in prevzame le zavezo, da bodo izglasovane projekte izvedli, pa vidimo, da pride do preobrata. Ljudje so pripravljeni sodelovati.” Opozori, da se to razumevanje širi skoraj zgolj skozi konkretne izkušnje po občinah. Zato počasi. In zgolj, ko se ljudi ne podcenjuje in ne vlada “velika gotovost, da občinske oblasti same najbolje vedo in zato nima smisla spraševati ljudi”.
Maribor letos ponovno pod županom Aleksandrom S. Arsenovičem izvaja participativni proračun. Do 10. novembra so prejeli 330 predlogov občank in občanov, ki jih je pregledala komisija, sestavljena iz predstavnikov občine in prebivalstva. Med 3. in 10. decembrom poteka glasovanje med izvedljivimi predlogi za porabo 500.000 evrov v letih 2021 in 2022. Na mariborski občini so pojasnili, da so preučili razloge za predhodni neuspeh in da želijo oblikovati občini prilagojen “sistemsko, finančno, kadrovsko in tehnično vzdržen model izvajanja participativnega proračuna”. Dodajajo, da so vseeno ponosni, da so v občini prvi v državi pred petimi leti poskusili z uvedbo participativnega proračuna ter dodajajo, da je eden od tedanjih predlogov – osnovnošolsko izobraževanje otrok o vrtnarjenju, sprva omejen le na eno osnovno šolo, sedaj del šolskih programov vseh mariborskih osnovnih šol.
“Narejenega je bilo veliko dela,” našteva Matic Primc sodelovanja s številnimi občinami po Sloveniji v zadnjih petih letih. Letos februarja se je v okviru Skupnosti občin Slovenije sestala tudi strateška delovna skupina za participativni proračun. Prvi sestanek so imeli v občini Dol pri Ljubljani, kjer občinska uprava župana Željka Saviča letos drugo leto zapored izvaja participativni proračun. Strokovna sodelavka Eva Vovk je pojasnila, da njim participativni proračun nudi oblikovanje skupnega jezika s prebivalci. “Občinska uprava in prebivalci na pomanjkljivosti v občini gledamo iz različnih zornih kotov; za nas je pomembna predvsem varnost in operativnost sistemov v občini, občani pa mogoče nekoliko bolj pogrešajo ureditve težav, s katerimi se srečujejo vsakodnevno,” je opisala vrednost, ki jo prepoznajo v demokratičnem orodju sodelovanja ljudi. Do novembra so zaključili 80 odstotkov lani izglasovanih predlogov od novih klopc, prikazovalnika hitrosti do odrske opreme in telovadnih orodij na prostem. “Vsak izbrani projekt ima svojo dodano vrednost v kraju, kjer je bil izveden,” so poudarili v Dolu pri Ljubljani, da je med letošnjimi predlogi za porabo 120.000 evrov več tudi športno-kulturnih vsebin, ki so jih prvo leto pogrešali. Prostor za izboljšave vidijo v še boljšem obveščanju in nagovarjanju ljudi ter v možnosti nadgradnje v elektronsko glasovanje.
Prav možnost spletnega glasovanja izpostavi kot nekaj, kar pogrešajo, in možnost nadgradnje tudi prvi župan, ki je v Sloveniji resno pristopil k paticipatornemu proračunu. Tadej Beočanin v Ajdovščini že vse od leta 2016 predaja del proračuna na voljo občankam in občanom, da se izvede njihove projektov. Prvič je bil znesek 340.000 evrov. Dve leti kasneje so v želji, da bi pritegnili več mladih, v okviru skupnih 420.000 evrov dali na razpolago 60.000 evrov, o porabi katerih so odločali zgolj občani in občanke med 15. in 29. letom. Sodelovanje mladih se je povečalo. “Najbolj sem ponosen na to, da se je med občani povečalo zaupanje v demokracijo,” je odgovoril Tadej Beočanin. V občini vidi bolj motivirane in aktivne prebivalce z veliko zanimivimi idejami, ki se tudi vključujejo v izvedbo predlaganih projektov. “Bistveno se je dvignil nivo zaupanja med občani in občino,” je prepričan.
V občini Kranjska Gora, kjer je župan Janez Horvat, so leta 2018 v okviru evropskega projekta izvedli participativni proračun za mlade v višini 10.000 evrov. Mladih niso prepričali in zaenkrat jih je to odvrnilo od nadaljevanja vključevalnih praks. “Sama ideja je v redu, ampak v našem primeru je bila odzivnost mladih pod pričakovanji,” je v odgovorih pojasnila Vlasta Skumavc Rabič, da so bili na občini razočarani.
Zgolj na mlade se želijo pri participativnem proračunu osredotočiti v prihodnjih letih tudi v občinah Cerkno, kjer je župan Gašper Uršič, in v Trzinu, kjer je župan Peter Ložar. Obljuba obeh o participativnem proračunu ostaja zaenkrat neizpolnjena.
Občine po Sloveniji, ki so se odločile za participativni proračun, dejansko orjejo ledino tudi pri vključevanju mladih v odločevalske procese že pred 18. letom. Večina občin je določila, da lahko glasujejo prebivalci, ki so stari več kot petnajst let. Starostno mejo so še eno leto nižje postavili v občini Hrpelje – Kozina, kjer je županja Saša Likavec Svetelšek. Čeprav so participativni proračun izvedli prvič, pravijo, da niso ničesar posebej pogrešali in da ocenjujejo, da so ljudje proces dobro sprejeli. Za proračunsko obdobje 2019 in 2020 so izbrali 16 predlogov v vrednosti 120.000 evrov. Na občini so pojasnili, da vidijo vrednost v sami priložnosti, da ljudje sodelujejo pri odločanju, hkrati pa dodajajo, da vidijo tudi “večje spoštovanje izvedenih projektov, s katerim se občani in občanke lažje poistovetijo”.
V občini Logatec, kjer je župan Berto Menard, so za leto 2021 izbirali predloge letos v jesenskih mesecih. Neprave različice participativnega proračuna v obliki zgolj zbiranja predlogov so izvedli že v letih 2018 in 2019. Vseeno je finančnik Zoran Mihajlović pojasnil, da se jim v občini še vedno zdijo problem ohlapna pravila, neznanke, kako proces izvesti, in manko izkušenj. Ocenjuje tudi, da manjka kvalitetnih predlogov, a prepoznavajo, da s participativnim proračunom občani “dejansko spoznajo delovanje občine, obenem pa se s tem krepi pripadnost lokalni skupnosti”.
Z neskrito naklonjenostjo o participativnem proračunu govorijo v občini Brežice, kjer je župan Ivan Molan. Letos ga uresničujejo prvo leto in tudi oni opažajo, da bi več komunikacije med občino in občani že v času priprave predlogov pomenilo realnejše ocene in boljše razumevanje pristojnosti. Izglasovanih je bilo 16 projektov za leti 2020 in 2021 v skupni vrednosti 200.000 evrov. Računajo, da jih bodo do konca leta dokončali sedem. Dodali so, da so ponosni, da so “projekti med občankami in občani odlično sprejeti in so kot takšni visoka dodana vrednost v kraju izvajanja in širše, tako z vidika povezanosti skupnosti kot primera dobre prakse”. Oblikovali so deloma svoj model, predali odločanje v celoti prebivalstvu tudi skozi sestavo komisije, ki pregleda predloge, in v odgovoru opisali, da na terenu opažajo, da so projekti participativnega proračuna občane močno povezali, nekateri so se vključili in pomagali tudi pri izvedbi. “Participativni projekti krepijo skupnost vaščanov in krajanov, hkrati pomembno krepijo tudi povezanost predlagateljev z občinsko upravo,” so tudi oni opisali izobraževalno dimenzijo, saj občani in občanke natančneje razumejo, kaj vse je potrebno za izvedbo projekta. V Brežicah so tudi poudarili, da ta priložnost za krepitev vezi v skupnosti zahteva “dosledno in vztrajno delo, sodelovanje različnih strokovnih služb pri iskanju rešitev, visoko motiviranost in enakovredno komunikacijo med občino in pobudniki projekta”.
V Radovljici, kjer je župan Ciril Globočnik, so pojasnili, da po prvi izvedbi letos spoznavajo, da so postopke morda preveč regulirali. Pri ponovnem izboru projektov čez dve leti, je pojasnila direktorica občinske uprave Alenka Langus, načrtujejo poenostavitev nekaterih pravil. Poudarila je, da so z udeležbo občank in občanov izredno zadovoljni. V naslednjih dveh letih bodo uresničili izglasovane in potrjene projekte v vsakem letu v vrednosti 150.000 evrov. “S tem, ko lahko občani dejansko odločajo o porabi dela javnih sredstev, aktivno sodelujejo pri razvoju in kakovosti bivanja v občini. Aktivno sodelovanje občine in občanov pa prispeva tudi k večjemu medsebojnemu razumevanju in zaupanju,” je zapisala in dodala, da gre hkrati za dobrodošlo usmeritev, česa si občani želijo in kaj potrebujejo.
Letos prvič uresničujejo participativni proračun tudi v Slovenskih Konjicah, kjer je župan Darko Ratajc. In so zelo zadovoljni. Letno je za predlagane in izglasovane projekte namenjenih po 100.000 evrov in letos so izvedli že enajst projektov, tri pa so na pobudo predlagateljev prestavili v čas po epidemiji. Prepoznajo, da se prebivalci s “sodelovanjem aktivno vključijo v načrtovanje razvoja skupnosti, saj sami najbolj vedo, kaj je za njihov kraj najbolj primerno in potrebno”. “S tem krepimo zaupanje in uresničujemo pričakovanja o razvoju občine ter aktivnemu sodelovanju med občani in občinsko upravo,” je odgovorila direktorica občinske uprave Breda Obrez Preskar. Edino, kar so pogrešali, pravijo, je morda skupna platforma, sistemska rešitev, ki bi bila na voljo vsem občinam.
Sistemsko vzpodbudo, tudi v obliki finančnih sredstev, dobivajo občine na Poljskem, kjer so se zato za uvedbo participativnega proračuna odločile skoraj vse občine. Matic Primc opozori, da je zaradi neprimernega nadzora tam kmalu prišlo tudi do zlorab in nekakovostnih praks. A vendar preobrat na Poljskem, še bolj pa sistemska podpora participativnemu proračunu na Portugalskem kažejo, kaj je mogoče, če obstaja širša, sistemska volja krepiti demokratično soodločanje. V Sloveniji trenutno ni niti uradnega pregleda, katere občine dejansko izvajajo participativne proračune. Kljub pogostim strahovom, koliko časa in dela ti procesi terjajo, Matic Primc našteva izkušnje, ko procesi participativnega proračuna postanejo logičen del opravil občinske uprave. Trenutno si občine po Sloveniji pri izvedbi pomagajo z različnimi orodji, od prilagojene verzije madridskega Consula, ki jo je razvil za slovenski prostor inštitut Danes je nov dan, do platforme, ki so jo razvili za soodločanje islandski aktivisti. Raziskav in tudi sredstev, ki bi vzpodbujala občine k vključevalnim demokratičnim praksam, ni.
Na inštitutu Danes je nov dan, kjer od ustanovitve po protestih v zimi 2012/2013 razvijajo orodja za boljši demokratični nadzor in sodelovanje ljudi, pravijo, da je participativni proračun lep dokaz, kaj je mogoče. “Gre za viden, neposreden učinek, ki ga ima lahko soodločanje ljudi v njihovem neposrednem okolju,” pravi Tadej Štrok. “Ljudje vidijo učinek demokratičnosti ter da lahko njihova politična volja prinese spremembe v resničnosti. To je zgolj z volitvami na štiri leta ali na nacionalni ravni mnogo težje zaznavno.” Ob njihovem preverjanju danih obljub županov in županij ter kampanji za izpolnitev zavez so na inštitutu Danes je nov dan dobili tudi odzive ljudi, ki opozarjajo, da se pojem participativnega proračuna zlorablja in spreminja ponekod v prakse, ki ne sledijo temeljnim zahtevam participativnega proračuna, to je da je moč odločanja dana ljudem, občinska uprava pa služi in sodeluje kot pomoč in podpora, da se zagotovi izvedba izglasovanih predlogov.
Med župani, ki niso izpolnili svojih obljub izpred dveh let, je tudi Milan Gabrovec iz občine Markovci, ki je poudaril, da letne predstavitve narejenega in načrtovanega na devetih vaških zborih v občini zadostujejo; tako tedaj, ter nato še večkrat tekom procesa priprave proračuna, prebivalce pozivajo k podajanju predlogov, o katerih pa na koncu vseeno odločijo v organih občine. Tudi v Radljah ob Dravi, kjer je župan Alan Bukovnik, poudarjajo, da že od leta 2002 sklicujejo zbore občanov in tudi kasneje zbirajo predloge občank in občanov. Podobno je pojasnila županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki je sicer dodala, da bo upoštevala, če bodo občani in občanke “izkazali drugačen interes za oblikovanje njihovih želja”. V Ribnici na Pohorju je župan Srečko Geč pojasnil, da glede na sedanjo prakso in skromna proračunska sredstva, participativnega proračuna ne bodo uvajali. V Dobrepolju pravi podobno župan Igor Ahačevčič. V Podvelki je župan Anton Kovše prav tako pojasnil, da denar enakovredno porazdelijo med pet vaških skupnosti.
Preobrazba participativnega proračuna se je zgodila tudi v občini Komen, kjer je župan Erik Modic. Leta 2016 ob prvi izvedbi so prejeli skoraj 170 predlogov za porabo 120.000 evrov, kar je bilo daleč največje število predlogov glede na število prebivalstva. Leta 2019 so nato izvedbo participativnega proračuna spremenili, da je bilo oddanih le še 26 predlogov. Tudi v odgovorih so pojasnili, da so potek spremenili tako, da sedaj vaške skupnosti odločajo o porabi denarja, pri čemer poudarjajo, da so veseli tega, da se občani in občanke uspejo zediniti glede posameznih projektov, ki ne presežejo namenjenega jim denarja – če je vseeno predlogov več, pa lahko na ravni vaške skupnosti glasujejo.
V Piranu, kjer je župan Đenio Zadković, so povedali, da so se za delegacijo sredstev na krajevne skupnosti odločili predvsem zaradi epidemije ter da ostaja volja uvesti tudi resnični participativni proračun. Podobno v Žalcu, kjer je župan Janko Kos, pojasnjujejo, da so se že sestali v želji menjave dobrih praks s predstavniki Ajdovščine, a jih je nato epidemija odvrnila od uresničevanja participativnega proračuna; z njegovo uvedbo pa nameravajo ob naslednjih proračunih nadaljevati. V Slovenj Gradcu, kjer je župan Tilen Kugler, so pojasnili, da zaradi drugih projektnih obremenitev trenutno denar namenjajo vaškim skupnostim ali mestnim četrtim, ki odločijo o porabi. Vseeno dodajajo, da se zavedajo pomena sodelovanja in da ostaja namen uvesti participativni proračun v prihodnje.
Iz občine Sežana, kjer je župan David Škabar, so odgovorili, da so se lani proti izvedbi participativnega proračuna izrekli predstavniki krajevnih skupnosti, kar je nato občinska uprava upoštevala. Župan Moravč Milan Balažic je pojasnil, da participativni proračun podpira, vendar vidi zanj predpogoj v soglasju strank v občinskem svetu. Podobno je odgovoril tudi župan Vinko Debelak iz občina Prebold, ki je tudi ocenil, da so izkušnje po občinah v bližini, ki so se participativnega proračuna lotile, slabe, izvedba pa draga.
Tudi v Kranju župan Matjaž Rakovec zaenkrat še ni izpolnil obljube o participativnem proračunu in pri tem ocenjuje, da gre v drugih občinah “bolj za marketinški pristop k participativnosti”. Čeprav se je zakonodaja spremenila leta 2018, da omogoča participativni proračun, meni, da ta participacija ni prava. Vseeno so na koncu odgovorov na kranjski občini zapisali, da bodo v naslednjem letu “izvedli delavnice, nabor predlogov in glasovanje, v letu 2022 pa bomo izbrane projekte izvedli”. Obljubljajo tudi, da bodo pozvali pristojne k še novim zakonskim spremembam.
Uvedbo participativnega proračuna po drugi strani obljubljata med župani in županjami, ki so dali obljubo o njegovi uvedbi, Milan Repič v Benediktu in Nuška Gajšek na Ptuju. V Škofji Loki, kjer je župan Tine Radinja, pojasnjujejo, da so lani izvedli vse priprave, a nato zaradi epidemije niso uspeli izvesti začetnih informativnih delavnic. Trenutno načrtujejo, da bodo te v naslednjem letu izvedli, če bo potrebno tudi prek spleta, saj so sredstva rezervirana v predlogih proračunov za 2021 in 2022. Tudi v Medvodah je župan Nejc Smole zagotovil, da je uvedba participativnega proračuna načrtovana za leti 2021 in 2022 ter da bodo v naslednjih mesecih objavili tudi jasno časovnico in način izvedbe. V Jesenicah, kjer je župan Blaž Račič, so se priprav lotili že lani, a je letos nato vse zastalo. “Če bodo razmere dopuščale, bomo posvetovalni del participativnega proračuna izvedli v letu 2021, načrtovane projekte pa v letih 2022 in 2023,” so pojasnili. Tudi na Jesenicah vidijo vrednost participativnega proračuna v gradnji in krepitvi skupnosti skozi vključevanje v odločanje, kar upajo, da bo povečalo tudi zaupanje v delo lokalnih in občinskih organov.
V občini Sveta Trojica, kjer je župan David Klobasa, so lani zbirali pobude, letos pa izvajajo za 30.000 evrov izbranih projektov v okviru sedmih občinskih območij. Direktorica občinske uprave Darja Slivnjak je odgovorila, da so oblikovali administrativno enostaven način vključevanja občanov v pripravo dela proračuna, ki temelji na sodelovanju svetnikov z občani iz njihovih naselij in ti “neposredno določijo prioritetne naloge, ki se vključijo v proračun občine”. Posebej so veseli povezovanja, angažiranja pri izvedbi pa tudi solidarnosti. “V dveh primerih je eno naselje odstopilo dodeljena sredstva drugemu naselju, da je le to lahko izvedlo načrtovan projekt, ki je finančno presegal dodeljena sredstva,” je pojasnila.
Prav pomen posvetovanja in razprav med občani in občankami ter njihovo dejansko moč, da odločijo o porabi denarja, poudarja tudi Matic Primc. Opozori, da participativni proračun ni to, da ljudje sodelujejo s predlogi, za kaj se lahko nameni občinski denar, ampak gre za predajo moči odločanja prebivalcem. Vidi, kako pomembno je, kako k temu pristopijo tudi občinske oblasti, kako obveščajo ljudi in kakšno podporo ponudijo. “Pomembna je komunikacija in sodelovanje. Če postopek postane formalizem, odkljukavanje projektov, se izgubi smisel. Komunikacija mora biti na vseh ravneh in v vseh smereh. Če se ljudi sliši, upošteva in se odziva na njihove predloge, potem pride do transformacije. In če lahko občina ponudi relevantne informacije na način, da je ljudem jasno, o čem se pogovarjajo, to doda veliko. Ljudje vzamejo procese bolj resno. Šele ko zaupaš informacijam, ki si jih prejel, lahko te postanejo temelj, da razvijaš naprej svoje razmisleke,” pojasnjuje.
V občini Koper, kjer je župan Aleš Bržan, so lani prvič začeli z izvedbo participativnega proračuna, kar je pomenilo izglasovanje 36 projektov v vrednosti dobrih 470.000 evrov. Pri letošnjem sprejemanju predlogov za leti 2021 in 2022 so želeli z novostmi “še olajšati pripravo predlogov in ljudi spodbuditi k množični udeležbi”. Tako so vzpostavili “začasne projektne pisarne, kjer so občani lahko prejeli vse potrebne informacije in pomoč pri pripravi predlogov ter izpolnitvi prijavnega obrazca”. Udeležba se je povečala, izglasovanih je bilo 70 projektov v vrednosti skoraj 950.000 evrov, ponosni pa so tudi na sodelovanje, ki vidijo, da se oblikuje med predlagatelji in občinskimi službami. “Participativni proračun je majhen korak pri reševanju vseh nakopičenih težav, a zagotovo pomemben korak za demokracijo v občini,” so zapisali. Dodali so, da jim je s tem omogočeno, “da se posvetimo tudi manjšim projektom in potrebam skupnosti v zaledju”. Občanke in občani so po njihovih besedah pokazali, da si želijo soodločanja o prihodnosti svojega kraja in da imajo poseben posluh za potrebe tistih območij, ki doslej niso imela pravih priložnosti za razvoj.
Tudi Matic Primc je v pogovoru omenil koprsko izkušnjo kot primer organiziranja in sodelovanje ljudi znotraj manjših skupnosti, s čimer so dosegli, da so bili njihovi predlogi med prvimi izglasovanimi, četudi po številu prebivalstva predstavljajo manjši del občine. Spremljanje udeležbe, načrtovanje nagovarjanja ljudi in mehanizmi vnaprejšnje ureditve glasovanja, je pojasnil, lahko pozitivno vplivajo in skrbijo za krepitev sodelovanja vseh skupin, od mlajših do starejših, višje in nižje izobraženih, ter prispevajo tudi k bolj enakomerni razvitosti bolj obrobnih delov občin.
Prav na to so bili pozorni v občini Izola, kjer je župan Danilo Makočič, zato so oblikovali dve območji znotraj občine, so pojasnili. S participativnim proračunom so ljudje glasovali za predloge, ki jih bodo izvedli v letih 2021 in 2022, namenjenih sredstev je skupaj 200.000 evrov. “Z odzivom občank in občanov smo zelo zadovoljni, pokazalo se je namreč, da predlagajo ter glasujejo za projekte, ki neposredno vplivajo na kakovost njihovega življenja v občini, in to je gotovo dodana vrednost razvoju občine,” so zapisali v Izoli.
V občini Krško, kjer je župan Miran Stanko, so bili podobno jasni: “V prvem letu je bil največji izziv občanke in občane v zadostni meri opremiti z vsemi informacijami o postopku ter jih privabiti k sodelovanju. Že v naslednjem letu, torej v 2020 smo informiranje še nadgradili in dosegli, da so se odzvali v večjem številu. Prepričani smo, da je potreben le čas, da se občani na ta sistem, ki jim omogoča neposredno sodelovanje in odločanje, navadijo.” Med 50 prejetimi predlogi, je bilo 26 izglasovanih in realiziranih, v skupni vrednosti 140.000 evrov. Dodali so, da se na občini zavedajo, da je sodelovanje z občani in občankami ključno ter da je postopek participativnega proračuna nadgradnja preteklega zbiranja pobud.
Tudi iz občine Lovrenc na Pohorju je župan Marko Rakovnik sporočil, da se pripravljajo na ponovno izvedbo, saj so pri prvi spoznali, da je za dobro izvedbo ključna dobra komunikacija. “Najbolj sem ponosen na dober odziv občanov tako med izvajanjem delavnic kot tudi pri predlaganju pripravljenih projektov,” je dodal. Možnost sodelovanja občank in občanov pri porabi občinskih proračunskih sredstev vidi, da je “zelo pomembna z vidika gradnje zaupanja”. Poveča pa se tudi odgovornost, da se obljube izpolni, izglasovane predloge uresniči. “Uspešnejše so skupnosti, ki skupaj prevzemajo odgovornost za izboljšanje stvari. Izboljšati pa bo mogoče marsikaj,” je prepričan župan.
V Bohinju, kjer je župan Jože Sodja, bodo v letu 2021 drugič zapored uresničevali tudi predloge, ki so jih predlagali in izglasovali občani in občanke v okviru participativnega proračuna. V drugo, so povedali, so videli večjo udeležbo tako pri podajanju predlogov kot pri glasovanju in zato so zadovoljni. Četudi kot večinoma povsod omogočajo, da občani dajejo pripombe in predloge na predlog proračuna, ki ga potrjuje občinski svet, prepoznavajo pomen in težo, ki ga ima participativni proračun, saj predlogi prebivalstva, če so potrjeni in izglasovani, ne potrebujejo potrditve občinskih organov.
Izstopajočo visoko, ponekod več kot 45-odstotno udeležbo pri participativnem proračunu so leta 2017 zabeležili v Novi Gorici, kjer je sedaj župan Klemen Miklavčič. Z občine so sporočili, da trenutno iščejo načine za ponovno izvedbo participativnega proračuna tudi ob epidemiji, saj vidijo pomen v tem, da se ljudi “spodbudi k soodločanju o vprašanjih skupnosti in h kritičnem razmisleku, kje in kako živimo”. Miroslava Kržinič je povedala, da so od devenajstih leta 2017 izglasovanih “realizirali petnajst predlogov, dva sta sta še v teku, eden je postal zaradi obsežnosti dolgoročni projekt, zadnji pa bo ostal zaradi stališča državnega soglasodajalca neuresničen v prvotni obliki, so bila pa sredstva namenjena za podobno vsebino”.
To, da mnogi prebivalci vnaprej ne vedo natančno, kaj je v domeni občine, kaj države ali pa privatnih investitorjev, je med področji, kjer si želijo videti izboljšanje, tudi v občini Šentilj, kjer je župan Štefan Žvab. Direktorica občinske uprave Petra Pucko je pojasnila, da je bilo za leti 2019 in 2020 izglasovanih 25 projektov v skupni vrednosti dobrih 410.000 evrov. Dodala je, da je zanje vrednost participativnega proračuna tudi v tem, da “zaznamo več dobrih projektov, ki so smiselni za razvoj skupnosti”.
Pilotno izvedbo participativnega proračuna zgolj v krajevni skupnosti Podkraj so lani izvedli in letos izvedbeno sklenili v občini Hrastnik, kjer je župan Marko Funkl. Ocenjujejo, da je bil proces dobro zastavljen, zato večjih popravkov ne načrtujejo. Pozitivno jih je presenetila tako udeležba kot predlogi. “Prav vsi so bili namenjeni izboljšanju življenja v skupnosti in ne posameznim interesom. In prav to je bistvo participativnega proračuna,” so zapisali. Dodali so, da je sodelovanje krajanov pri uresničitvi izbranega projekta tudi zmanjšalo dejanske stroške, kar je pomenilo, da so s prihrankom lahko izvedli tudi predlog, ki je bil uvrščen na drugo mesto.
Tudi v Dravogradu, kjer je županja Marijana Cigala, imajo izkušnjo, da so občani, ki so neposredno vpleteni v izbiro projektov, bolj navdušeni ob njihovi uresničitvi. Vidijo, da lahko neposredno vplivajo na porabo občinskega denarja. V letu 2020 se prvič uresničujejo predlogi izbrani s participativnim proračunom in uresničenih je bilo 22 projektov v višini dobrih 80.000 evrov. “Veliki pomen je tudi v tem, da domačini točno vedo, kateri manjši projekti so nujni v njihovem kraju in kaj jih najbolj moti,” je pojasnil občinski podsekretar Miran Breg.
V letošnjem letu so izvedli zbiranje predlogov za pariticipatorni proračun za leto 2021 tudi v občini Ruše, kjer je županja Urška Repolusk, a o izboru in uresničitvi še ne želijo govoriti. Da razlogi epidemije za omejevanje demokracije ne zdržijo, dokazujejo v občini Semič, kjer je županja Polona Kambič. Prejeli so 23 predlogov, šestnajst jih je bilo nato danih na glasovanje. “Mogoče smo pričakovali nekoliko več predlogov, a glede na to, da smo projekt izvedli prvič in upoštevaje dejstvo, da zaradi trenutne situacije, ko je prepovedano združevanje večjega števila ljudi, nismo mogli izvesti predstavitve projekta po vaških središčih v občini, je to število dobro,” je pojasnila direktorica občinske uprave Mateja Kambič. Tudi oni so zaznali, da “so se ljudje povezali med seboj, predvsem pri glasovanju in na ta način poskrbeli, da bodo projekti z njihovega območja realizirani”. V Semiču so poudarili, da so želeli k aktivnemu sodelovanju in povezovanju vzpodbuditi tudi tiste, ki se do zdaj niso vključevali v delo občine iz različnih razlogov. “Smatramo, da je za ljudi pomemben že sam proces, ki jih je povezal med seboj in z občino kot institucijo. S tem načinom dobimo na občini tudi boljši vpogled v potrebe občanov, kaj je za njih pomembno. Velikokrat gre za zadeve, ki ne stanejo veliko, imajo pa velik pomen za njihovo dobro počutje v okolju.”
Uresničevanje 28 predlogov v vrednosti 200.000 evrov, izglasovanih na prvem participativnem proračunu za leti 2020 in 2021, poteka tudi v Postojni, kjer je župan Igor Marentič. Ponosni so, da so do sedaj izvedli že večino za letos načrtovanega. “Zadovoljni smo bili, da so ljudje projekt dobro sprejeli in je bilo tudi veliko podanih predlogov,” pravijo, da se veselijo ponovne izvedbe prihodnje leto. “Občina smo občani občine Postojna. In ne le 23 svetnikov, župan in občinska uprava,” so pojasnili pomen, ki ga prepoznajo v modelu participativnega proračuna ter v tem da občani in občanke neposredno odločijo, za kaj bo namenjen del proračunskega denarja.
Tudi pionir pri participativnem proračunu med župani v Sloveniji Tadej Beočanin je pojasnil, v čem prepozna pomen in vrednost vključevanja ter sodelovanja ljudi pri odločitvah občine. “S tem se veliko prispeva k uresničevanju javnega interesa z aktivno participacijo. Z vključenostjo občanov se dviguje kakovost bivanja v lokalnem okolju in gradi skupnost.”
Pomen posvetovanj ter upoštevanje glasov in mnenj ljudi je vse bolj prepoznano, o čemer pišejo tudi na Nizozemskem. V Franciji je vlada s pomočjo nacionalnega posvetovanja o podnebni krizi v letih 2019 in 2020 nato v parlament poslala 146 priporočil, ki jih je skupaj oblikovalo 150 naključno izbranih ljudi, ki so predstavljali tako različne starostne, razredne kot izobrazbene skupine. Sedaj so podobne ljudske skupščine organizirali tudi v nekaterih francoskih regijah. Primerljivo sodelovanje in posvetovanje z ljudmi na Irskem v okviru ljudske skupščine, ki se jo je pripravljalo in je delovala med leti 2016 in 2019, je pomembno vplivalo na pozitiven izid referenduma o legalizaciji splava. Na vzhodu Belgije, v najmanjši administrativni enoti v EU so vzpostavili stalni ljudski svet, sesestavljen iz načrtno naključno izbranih prebivalk in prebivalcev.
Matic Primc pravi, da v sodelovanju ljudi ni nič revolucionarnega. “Vključevanje ljudi se pokaže za zelo dobro. Ljudje, ki niso obremenjeni s politično pripadnostjo organiziranim političnim strankam in niso finančno odvisni od politike, znajo praviloma bolje in z več zornih kotov pogledati na določeno vprašanje. Pomembna je reprezentivnost, saj marsikdo z visoko izobrazbo ne ve, kako je delati in živeti na minimalcu. Če so vključeni ljudje iz vseh družbenih skupin, se prepreči, da bi končni predlogi posebej udarili denimo po revnejših. Dejansko so tako predlogi boljši,” je naštel izkušnje iz tujine. “Gre za izboljšavo predstavniške demokracije, ki jo imamo. V njej ne zna nihče odgovoriti, kako predstavniki vedo, kaj hočejo ljudje, ki naj bi jih ti politični predstavniki predstavljali? Odgovora ni, ker je v resnici večini vseeno – verjamejo, da so izvoljeni, da lahko počno, kar želijo in so si zamislili. Zato nimajo namena, da bi se posvetovali ali preverili, kaj bi si ljudje želeli. Izpolnjujejo svoj načrt – niso predstavniki, razen da predstavljajo sami sebe ali kvečjemu svojo stranko, saj ima ta moč, da jih disciplinira. Ljudje te moči nimamo – vsaj ne do naslednjih volitev. Prakse sodelovanja in participacije so poskus, da se ljudem vsaj delno vrne mesto v politiki.” Pozna kritike, da participativni proračun predstavlja le drobtnice, s katerimi se zamoti ljudi. “Seveda, participativni proračun ne pomeni, da korupcije ne bo. Lahko da se milijoni vseeno trošijo samovoljno ali se jih celo krade. A to vendar ne pomeni, da zato nima smisla razpolagati in odločati o porabi denarja, ki je dan v presojo ljudem, kako naj bo potrošen. Ker s takimi izkušnjami in vedenjem, pa se vseeno krepi tudi možnost ljudi, da imajo pregled nad ravnanji oblasti in da poskušajo vplivati na drugačne investicijske prioritete,” pravi Matic Primc. Želi si več participacije pri odločanju o porabi sredstev tudi v šolah, na univerzah in v drugih organizacijah ter kolektivih. “Če bi te prakse zaživele na vseh področjih, potem bi lahko resno začeli govoriti o demokraciji. Kar imamo sedaj, je precej klavrno.”
- Participativni proračun v teku (21): Hrpelje-Kozina, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Radovljica, Ajdovščina, Bohinj, Brežice, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Izola, Koper, Krško, Logatec, Maribor, Semič, Postojna, Slovenske Konjice, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Komen*, Kranjska Gora*, Šentilj
- Participativni proračun v pripravi (6): Hrastnik, Jesenice, Nova Gorica, Ptuj, Škofja Loka, Benedikt
- Participativni proračun načrtovan/se podpira (8): Žalec, Piran, Cerkno*, Medvode, Trzin*, Kranj, Slovenj Gradec*, Moravče*
- Participativnega proračuna ne bo (8): Dobrepolje, Črna na Koroškem, Radlje ob Dravi, Prebold, Ribnica na Pohorju, Markovci, Sežana, Podvelka
- Brez odgovora (21): Renče – Vogrsko, Škofljjica, Vrhnika, Cirkulane, Domžale, Pesnica, Mislinja, Metlika, Žirovnica, Loška dolina, Ilirska Bistrica, Gornja Radgona, Velenje, Murska Sobota, Kanal, Radeče, Bovec, Hajdina, Rače Fram, Vitanje, Braslovče