Policaji so samo ljudje. Dokler niso.

Zadnje zaostrovanje kaznovanja ljudi je vlada umestila v novembrski interventni zakonski paket. Z njim je spremenila 36 zakonov. Med drugim zakon o nalezljivih boleznih in zakon o prekrških. Že pred sprejetjem sta pravna strokovnjaka opozorila na zaostrovanje represije, ki je neskladno in nesorazmerno.

Prve obrise prihajajočega je izkusil naključni delavec že v prvi polovici novembra. Po dveh letih in pol dela v Sloveniji se mu je prvič zgodilo, da ga niso spustili čez mejo. Domov. Pojasnjeval je, da sta mama in oče bolna. Policaj je zahteval fotokopije in dokazila. “Nič ni obrazložil, kaj naj bi naredil narobe, le da je po novem prepovedano prečkati državno mejo,” se spominja gradbeni delavec. Bil je petek in želel je po dveh mesecih na lastne oči videti, kako sta starša. Vedel je, da se situacija zaostruje, a slišal je, da lahko odide, če se vrne v roku 72 ur. Policaj na meji, se spominja, je bil agresiven in mu ni dovolil, da bi se le obrnil in vrnil v Ljubljano. V rokah je imel delovno vizo in potni list delavca, ki mu ju ni bil pripravljen vrniti. Dal mu je plačilni nalog in sklep o zavarovanju izvršitve. Na poskus protesta, da ima pravice, je od policista slišal le, da nima nobenih pravic, se spomni. 

“Poslal me je do bankomata, a povedal sem mu, da nimam 200 evrov, da bi lahko takoj tam plačal polovičko,” je dejal v telefonskem pogovoru. Tako se je iz Metlike vrnil v Ljubljano, poklical delodajalca in ga prosil za posojilo in pomoč. V soboto se je vrnil na delo, nato je na bencinski črpalki plačal kazen in se vrnil v Metliko po dokumente v nedeljo. “Strah me je bilo, kaj bi se zgodilo, če bi me v tem času ustavili policisti. Prvič v življenju sem moral plačati kazen,” je priznal delavec v tridesetih letih.

Na dogodek je opozoril Delavsko svetovalnico. Policijska plačilni nalog in sklep o začasni prilastitvi dokumentov se sklicujeta na naslov njegovega začasnega bivališča v Ljubljani. Prav začasnost naj bi upravičevala policijski zaseg dokumentov, saj naj bi obstajalo tveganje, da se oseba izogne plačilu kazni, ker nima stalnega bivališča v Sloveniji. Z generalne policijske uprave so pojasnili izjeme, ko lahko zahtevajo takojšnje plačilo kazni – lahko se odločijo za prisilno izterjavo prek davčnega organa ali izvedejo ukrepe za  zavarovanje plačila. “Policisti tu upoštevajo načelo sorazmernosti, glede na izrečeno višino globe,” zagotavljajo na policiji. 

Na vprašanje, ali se poslužujejo zasega dokumentov tudi slovenskih državljanov, ki v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, so na policiji pojasnili, da evidence o zasegi listin ne vodijo, kot tudi ne razlikujejo med slovenskimi državljani in tujci. 

Na odsotnost evidentiranja državljanstva posameznikov, ki se znajdejo v postopkih organov oblasti, je sicer slovenske oblasti že večkrat opozorila Evropska komisija proti razismu in nestrpnosti Sveta Evrope. Odsotnost podatkov namreč preprečuje analize in zaznave morebitnih sistemskih diskriminacij določenih skupin ljudi. 

Da nimajo informacij ali podatkov, iz katerih bi bilo mogoče razbrati diskriminatornost postopanj, so zapisali tudi v uradu zagovornika načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik. Pojasnili so, da dotlej niso prejeli “pritožb zaradi izdajanja plačilnih nalogov policije v okviru protiepidemioloških ukrepov” in opisali svoje področje delovanja v primerih diskriminacije zaradi osebnih okoliščin posameznika. 

Na policiji so povedali, da so v oktobru “za kršitve Odlokov, katerih prekrški so predpisani v zakonu  o nalezljivih boleznih” izdali 943 plačilnih nalogov in da so pravna sredstva vložena v 48 primerih. Novembra so izdali 2604 take plačilne naloge in zoper njih je vloženih 116 pritožb. 

Za gradbenega delavca je tudi polovička od kazni 400 evrov, ki jo je dobil iz na plačilnem nalogu nekonkretiziranega razloga, veliko. Za marsikoga je ta znesek višji, kot porabi mesečno za hrano.

Policija izdaja plačilne naloge mnogim. Tudi voznikom na avtocestnih postajališčih, ker jih zaloti, da pijejo kavo iz avtomata na prostem. Ali brezdomcem, ker zunaj kadijo brez maske in tega ne morejo početi na svojem domačem balkonu ali skozi okno pisarne. 

Plačilni nalogi se sklicujejo na 57. člen zakona o nalezljivih boleznih, njegov prvi odstavek in 14. točko. Ta točka se sklicuje na 39. člen istega zakona, kar je na plačilnem nalogu zaznačeno, ponavadi 1. in 2. točka. Ti dve dajeta vladi splošno pooblastilo, da lahko, če v zakonu predvideni ukrepi ne zadostujejo za preprečitev vnosa ali razširitve nalezljive bolezni, “določi pogoje za potovanja” in “prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih” – o čemer mora nemudoma obvestiti državni zbor in javnost. 

To je nujno zaradi pravne varnosti in pravne zmote, ki jo lahko posameznik zatrjuje, v primeru ko se ne more upravičeno pričakovati, da posameznik pozna in razume vse sprejete ukrepe oblasti, in torej določeno prepoved ni kršil namenoma. 

Na pomen razvidnosti kršitve in obrazložitve oblastnih aktov je posebej opozorilo upravno sodišče septembra, ko je spomnilo na ustavno zagotovljene človekove pravice, ki veljajo v Sloveniji. Kljub temu da je tedaj presojalo konkretno karantensko odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za zdravje, je opozorilo tudi na delo policije, katere predlog je bil podlaga za odločbo ministrstva. Sodišče je zapisalo, da “morajo biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je kasneje izdana odločba o karanteni, zavedena že v predlogu za izdajo odločbe”. Sodišče je to posebej poudarilo, saj je od tega odvisna možnost posameznika, da se učinkovito pritoži, če denimo uveljavlja izjemo od omejitev ustavnih pravic. 

Na policiji pojasnjujejo, da prekrškovno pravo sledi svojim pravilom in da je dolžnost zatrjevati in dokazati izjemo na strani posameznika, za katerega policija zapazi ali je obveščena, da naj bi izvrševal prekršek. Policija, so zapisali, posamezniku pojasni kršitev, ni pa jim potrebno izkazati, kako je situacija kršila konkreten odlok. Vsebino odloka in izjeme pa mora, če hoče uveljavljati svoje pravice, poznati posameznik. 

Na policiji so se v pojasnilih vseeno strinjali, “da ugotovljene kršitve po naravi stvari niti ni mogoče predstaviti drugače kot z navajanjem posameznega odloka”. A navedb odlokov, ki naj bi bili kršeni, na plačilnih nalogih ni.   

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v odgovorih zapisal, da zaenkrat izpostavljenih lastnosti plačilnih nalogov in policijskih ravnanj še niso obravnavali. Navedel je, da zakonodaja na področju prekrškov določa, da mora plačilni nalog vsebovati “pravno opredelitev prekrška, kar v praksi pomeni navedbo določb (številke členov) predpisov, ki prekršek določajo. Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu.”

“Pomanjkljiva obrazložitev odločitve seveda onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic,” opozarja Varuh človekovih pravic. “Prizadeti lahko, če se ne strinjajo s plačilnim nalogom ali zasegom potne listine, uporabijo pravno sredstvo, zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo zoper pisni sklep o začasnem odvzemu potne listine,” so navedli in dodali, da bodo lahko le sodišča razsodila in z avtoriteto odločila “o pravnih dilemah, ki se pojavljajo v zvezi s kaznovanjem zaradi kršitev ukrepov preprečevanja Covid-19 in ki jih nedvomno ni malo”.

Ljudje bodo spoštovali pravila, če jih bodo ocenili kot potrebna in utemeljena in ne zaradi visokih zagroženih kazni.

profesorica Katja Filipčič in profesor Aleš Završnik

Za gradbenega delavca je tudi polovička od kazni 400 evrov, ki jo je dobil iz na plačilnem nalogu nekonkretiziranega razloga, veliko. Za marsikoga je ta znesek višji, kot porabi mesečno za hrano. Posojeni denar za plačilo kazni, je dejal delavec, je delodajalcu že vrnil. Sedaj je v Ljubljani in naprej dela. Tu omejitev ni. “Vem, da se je to zgodilo tudi drugim. Sin prijatelja se je izognil kazni samo zato, ker je zahteval, da govori s komandirjem policijske postaje in tako se je lahko obrnil in se vrnil v Ljubljano brez kazni,” je povedal. “Veste, ne morem se prerekati s policistom. Kaj naj bi naredil? Situacija bi se samo še poslabšala,” je hkrati pojasnjeval in zastavljal retorična vprašanja.

Kaznovan je bil preden je vlada z novembrskim zakonskim paketom še zaostrila in povišala kazni. V novembru sta na problematičnost predlaganih sprememb opozorila profesorica Katja Filipčič s katedre za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete in Aleš Završnik iz Inštituta za kriminologijo. Za sejo parlamentarnega odbora za pravosodje 20. novembra o višanju kazni za prekrške v času epidemije sta pripravila pravno mnenje, v katerem opozarjata, da ravnanja vlade spodkopavajo načelo zakonitosti in načelo delitve oblasti, ki jasno razmejuje naloge zakonodajalca in naloge izvršilne oblasti. 

Vlada Janeza Janše je v dobrega pol leta dvakrat višala kazni brez vsakršnih analiz in sedaj dosegla njihovo 30-kratno povišanje. “Pri tem pa je treba poudariti, da zaostrovanje sankcij vpliva na zmanjšanje kršitev le v omejenem obsegu, da zaostrovanje denarnih prekrškovnih sankcij praviloma dodatno obremeni že tako ranljive skupine, kar izhaja iz številnih kriminoloških, penoloških in pravno-empiričnih raziskav,” je zapisano v strokovnem pravnem mnenju. Katja Filipčič in Aleš Završnik še dodajata, da “se ne sme pozabiti, da bodo ljudje spoštovali pravila, če jih bodo ocenili kot potrebna in utemeljena in ne zaradi visokih zagroženih kazni. V tej smeri je treba okrepiti delovanje različnih institucij in ne zastraševati ljudi z drakonskimi globami, s katerimi država kaže nemoč in da ljudem ne zaupa.”

Pravna strokovnjaka sta tudi opozorila, da se je z zadnjimi zakonskimi spremembami povišalo globe “za kršitve ukrepov, za odrejanje katerih Vlada nima zakonskega pooblastila”. Načela zakonitosti, delitve oblasti in pravne države so temeljne varovalke zoper samovoljo izvršne oblasti. So ključna zaščita ljudi pred monopolom nad nasiljem, ki ga izvršuje policija.


Misel, ki jo želiš podeliti? Veseli je bomo.
E-mail naslov nam bo omogočil, da odgovorimo.