Smrti zaradi Covida-19: zahteva po resnici, da se grozote ne bi ponovile

fotografija Alberto Giuliani, wikimedia

Italijansko združenje Mi obtožujemo (Noi Denunceremo) zahteva, da se razjasni odgovornost politikov zaradi opustitev dolžnosti v času množičnih smrti zaradi covida-19. Poudarjajo, da so delavke ter delavci v zdravstvu in skrbstvu bili in so prve žrtve političnih ravnanj. Slovenska okrožna tožilstva vodijo vsaj dve preiskavi zaradi kazenskih ovadb.

Po smrti dedka pred slabim letom dni je Stefano Fusco postal eden od soustanoviteljev italijanskega združenja za resnico in dosego pravice zaradi smrti med pandemijo. Združenje z več desettisoč člani od italijanskih državnih organov zahteva, da opravijo svoje naloge.

“Vložili smo okoli tristo kazenskih ovadb in v naslednjih tednih jih bomo še dvesto,” je pojasnil Stefano Fusco v odgovorih pred tednom dni. Združenje Noi Denunceremo je vse ovadbe, ki jih zbirajo z vseh koncev Italije, vložilo v pisarni tožilstva v Bergamu v treh dneh v lanskih juniju, juliju in oktobru. “Preiskave potekajo, a so v začetnih fazah, zato so informacije skope. Ne vemo, kakšne bodo končne odločitve,” je pojasnil predsednik združenja. Dodal je, da so tožilstva kontaktirala vse člane, ki so ovadbe vložili, kar jim daje zaupanje, “da bodo prisluhnili in preiskali navedena dejstva”.

V Noi Denunceremo želijo, da se pove resnica. Ne vlagajo odškodninskih tožb in ne zanimajo jih kazenske ovadbe posameznih zdravstvenih delavk ali delavcev. “Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni delavci, prostovoljci, negovalci so prve in glavne žrtve,” je pojasnil Stefano Fusco. Opisal je, kako so bili v začetnih tednih delavci in delavke prisiljeni delati brez primerne zaščite, brez operativnih protokolov postopanja in brez potrebne opreme. “Videl sem zdravnike, ki so uporabljali vrečke za smeti namesto zaščitne medicinske obutve in isto medicinsko masko tudi več dni zapored, saj ni bilo zalog.” V Italiji je umrlo več kot 300 zdravnikov, je spomnil. “Morda je kdo naredil napako, to je neizogibno. A kot skupina so bili in so heroji. Krivda ni v posamezni zdravnici ali medicinskem delavcu, krivda leži v celotnem sistemu, ki jih ni zaščitil in pripravil na takšno situacijo. Verjelo se je, da se v ‘bogati Italiji’ določene situacije ne bodo nikoli zgodile,” opiše kombinacijo političnih zavajanj o stanju sistema in samozaverovanosti, ki se je izkazala za smrtonosno. 

“Vedeti želimo, ali je imel kdo možnost, da bi postopal drugače in preprečil ta pomor. Želimo odgovore, kdo so odgovorni. Verjamemo, da obstajajo in upamo, da bodo svoja ravnanja morali pojasniti pred sodnikom,” je povedal Stefano Fusco. Število mrtvih zaradi bolezni covid-19 po svetu presega dva milijona, a vendar obstajajo zdravstveni sistemi zato, da se prepreči vsako nepotrebno smrt. “Ne trdimo, da bi ob boljši pripravljenosti lahko preprečili vse smrti, zagotovo pa bi lahko bilo umrlih manj in umiranje bi lahko ustavili ter omejili učinkoviteje in prej,” je poudaril dvaintridesetletnik.

Skupna in celostna strategija, ki bi bila logična in ljudem jasno predstavljena, še naprej manjka tudi v Italiji, ocenjuje. “Politični motivi za odločitve se zdi, da so še vedno pomembnejši od javnega zdravja.” Veča se ekonomska negotovost ljudi in boji se, da bo v naslednjih mesecih ekonomska in družbena kriza rasla. “Podpore za ljudi še vedno ni. Starejši so postali zaporniki lastnih stanovanj in hiš, ker država ne organizira učinkovitega načrta cepljenja. Delavke in delavci, predvsem v gostinstvu, ne smejo delati, a jim država ne nudi resnične pomoči. Ljudje imajo hude psihične težave, a ni nikogar, ki bi jim prisluhnil ali jih podpiral,” je pojasnil, da je pomembna naloga, ki jo opravlja njihovo združenje tudi to – ljudem sporočajo, da niso sami v stiski in težki situaciji. “Na nek način smo postali velika družina, kjer si pomagamo in se podpiramo.”

Pandemija bi lahko potekala drugače, prioritete bi lahko bile drugje in situacijo bi se lahko bolje obvladalo.

Stefano Fusca, Noi Denunceremo

V Sloveniji podobnih pobud in združenj ni. Obstoječe organizacije, ki predstavljajo starejše in upokojene, opozarjajo na situacijo, a svoje vloge ne prepoznajo v tem, da bi tudi po sodni poti zahtevali razjasnitev odgovornosti za dogajanje v domovih starejših občanov v času pandemije.

V združenju društev upokojencev pritrjujejo “mnogim ugotovitvam, da marsikaj ni bilo v redu glede hospitalizacij starejših obolelih za covid-19 in so se morali domovi sami spopadati z vprašanji, na kakšen način v konkretnih okoliščinah zagotoviti ustrezno oskrbo in zaščititi stanovalce ter zaposlene”. Opozarjajo na precep, v katerem se znajde stroka, ko so politične odločitve arbitrarne ali jih ni. Lani, so pojasnili, so o stanju vseskozi razpravljali in pozivali k boljšemu ukrepanju tako vlado kot resorni ministrstvi – za zdravje in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. “Zadovoljivih rešitev ni,” je sklenil Črt Kanoni glede trenutne situacije. Prek mednarodne zveze združenj starejših so podprli pobudo o posebni skupini v evropskem parlamentu, ki bi preiskala ravnanja, ki so privedla do visoke smrtnosti v domovih za starejše v državah EU. V Sloveniji podobne pobude zaenkrat ni.  

V sindikatu upokojencev so pojasnili, da ne vedo, da bi kdo v Sloveniji vložil kazenske ovadbe zoper državo zaradi smrti svojcev. Njihovi pozivi in zahteve, ki so jih na vlado naslovili spomladi in poleti, so ostali neodgovorjeni. “Vlada žal do jeseni ni pripravila oziroma sprejela ustreznih ukrepov, da bi preprečila ponovitev številnih okužb v domovih za starejše,” je pojasnila predsednica sindikata Francka Ćetković. Spomnila je na neproporcionalno visok delež umrlih zaradi covida-19 v domovih za starejše občane in občanke. “V javnosti se postavljajo vprašanja odgovornosti za številne smrti stanovalcev domov za starejše. Prav gotovo so odgovorni v vladi, v pristojnih ministrstvih,” je zapisala. 

V sindikatu upokojencev so prepričani, da so s pandemijo postali vsem vidni sistemski, dolgoletni problemi domov za starejše. Že leta so neposodobljeni in tudi po oceni zdravnikov neustrezni kadrovski normativi ter zastareli standardi socialne in zdravstvene oskrbe. V sindikatu upokojencev opozarjajo tudi na neprimerne prostorske razmere in neustrezni način financiranja domske oskrbe ter na sramotno nizke plače zaposlenih. Gre za področje oskrbe, ki ostaja zakonsko neurejeno navkljub že poldrugo desetletje ponavljajočim se pozivom oblastem. “Ker domovi niso bili grajeni tako, da bi se v njih lahko na hitro poskrbelo za ustrezno prerazporeditev prostorov in ločitev zdravih stanovalcev od bolnih, v bolnice pa jih niso premeščali, je bilo v domovih veliko število okuženih stanovalcev,” pojasnjuje Francka Ćetković. V sindikatu upokojencev poudarjajo, da je pravica do zdravstvene oskrbe temeljna človekova pravica in da njenega spoštovanja slovenska država ustrezno ne zagotavlja “zaradi neustreznih standardov, normativov in posledično zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov”.

Ob vseh krizah, ki so se zvrstile v zadnjih dvanajstih letih, so odzivi oblasti pokazali, kaj je hrbtenica sedanjih držav in katere sektorje želijo politiki krepiti. Po reševanju bančno-finančnega sektorja se je krepilo policijo in napotovalo vojsko na meje. V času najhujše zdravstvene krize, ki je s seboj prinesla tudi krizo v zagotavljanju pravice do izobraževanja in duševnega zdravja, je slovenska vlada največji investicijski paket namenila vojski. Namesto učiteljic in socialnih delavcev po ulicah in trgih mest razporeja policijo, ki ljudem prepoveduje uresničevanje ustavne pravice do svobode izražanja in kaznuje vse, ki na viden način izražajo svoja prepričanja. 

Slovenska vlada je že maja lani zahtevala od domov za starejše občane, da zagotovijo vzpostavitev posebnih oddelkov, tako imenovanih sivih in rdečih con. Sredi julija so društvo Spominčica, Skupnost socialnih in varstveno-delovnih centrov ter Amnesty International Slovenije opozorili na nezakonitost takih con in dolžnost ministrstva za zdravje, da zagotovi zunajdomsko nastanitev stanovalk in stanovalcev, ki so napoteni v karanteno ali samoizolacijo. Amnesty International Slovenije je nato skupaj s skupnostjo socialnih zavodov izvedel še raziskavo in na podlagi odgovorov 83 socialnovarstvenih zavodov so tudi ministrstvo opozorili, da dobrih 86 odstotkov socialnovarstvenih zavodov po lastni oceni nima arhitekturne zasnove za vzpostavitev con, 93 odstotkov jih je brez ustreznih tehničnih zmogljivosti, 98 odstotkov pa jih je kadrovsko preveč podhranjenih za vzpostavitev režima, ki ga je odredilo ministrstvo. Kljub temu so bili socialnovarstveni zavodi, po tem ko je vlada s pomočjo državnega zbora jeseni spremenila zakonodajo in tako pravnoformalno uredila zakonsko podlago za odredbo sivih in rdečih con, prisiljeni v consko ureditev. Oktobra, z okuženimi oskrbovanci in zaposlenimi, so v nekaterih domovih za starejše občane in občanke vzdušje navzven bodrili s tem, da so se označili za “barvaste hiše”: belo-sive-rdeče.  

V slovenski pisarni mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International so ob 10. decembru, mednarodnemu dnevu človekovih pravic skupaj z združenjem Srebrna nit zapisali, da so bili “ukrepi oblasti v drugem valu epidemije neciljno usmerjani” in “niso zaščitili najranljivejših, čeprav se je vedelo, da so to predvsem stanovalci in stanovalke socialno-varstvenih zavodov”.  

Že lani junija je strokovna javnost na sejah pristojnih odborov v državnem zboru zahtevala sistemsko preiskavo zaradi sumov nezakonitega odrekanja bolnišničnega zdravljenja stanovalcev domov za starejše. Minister za zdravje Tomaž Gantar je sistemski nadzor, h kateremu je pozivala tudi Zdravniška zbornica, zavrnil in odredil zgolj izredni strokovni nadzor Zdravniške zbornice in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije nad enajstimi domovi za starejše občane.  

Iz Zdravniške zbornice, kjer predsedovanje po decembrski izvolitvi prevzema Bojana Beović, donedavna vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje za covid-19, so sporočili, da lahko trenutno povedo le, da je bil “postopek strokovnih nadzorov v enajstih domovih za starejše začet julija lani in je v teku”.

V slovenski pisarni Amnesty International opozarjajo, da to ni dovolj. “Nujna je preiskava, ki bo nepristranska in bo zadostila videzu objektivnosti. Vsi moramo izvedeti, kaj se je dogajalo – in zlasti dobiti zagotovilo, da ni nikjer več kakršnihkoli veljavnih vložnih listov, kjer bi bilo potencialno zapisano, da v primeru obolelosti za covid-19 nekateri ne bodo deležni bolnišničnega zdravljenja,” pravi Blaž Kovač. “Če bi preiskava pokazala, da se je kršila pravica do zdravja in morda celo do življenja, je nujno treba poskrbeti za odgovornost, zagotoviti popravo krivic ter hkrati učinkovito poskrbeti, da se kaj podobnega ne ponovi v prihodnje.” Na pomen individualne obravnave, zagotovitve stikov z bližnjimi in na skrb, ki zagotavlja dostojanstvo posameznika, je že julija opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

V Amnesty International Slovenije pa vseeno opozarjajo tudi širše. Vidijo, da manjkajo sistemska varovala, ki bi skrbela, da je postopanje vlade skladno s človekovimi pravicami in da novi vladni odloki ali predlogi zakonov ne kršijo temeljnih ustavnih načel – sodni nadzor pride nujno šele po izvršenih kršitvah, kar za zagotovitev družbe, ki temelji na krepitvi in spoštovanju človekovih pravic, ni dovolj.

V zadnjega pol leta so se v reviji Zdravniške zbornice oglasili zdravniki in zdravnice, ki so opozorili na pomen spoštovanja zakonov in načel pravne države ter na sporna navodila in usmeritve ministrstva za zdravje v času koronavirusa pri obravnavi pacientov v domovih za starejše občane in občanke. Predvsem pa so opozorili na dolgotrajno zanemarjanje javnega zdravstvenega sistema in posledice, ki bodo prišle, če ne pride do jasne prioritizacije dobrih delovnih pogojev in krepitve celega javnozdravstvenega sistema.

V Zdravniški zbornici so pritrdili, da domski zdravniki, ki avtonomno skrbijo za izvajanje zdravstvene oskrbe v domovih za starejše občane in občanke, “že dlje časa opozarjajo na potrebo po spremembi kadrovskih normativov in vse večji zahtevnosti dela v socialno varstvenih zavodih”. Oskrba je vse bolj kompleksna in mora biti celostna, obsega pa tudi skrb za neozdravljivo bolne ter onemogle starostnike, ki vključuje pripravo paliativnih načrtov za posameznega bolnika, dodajajo. Ta načrt mora biti narejen v sodelovanju z bolniki in/ali njihovimi svojci ali skrbniki. “V kolikšni meri in kako poglobljeno so ti načrti pripravljeni, je odvisno od različnih objektivnih dejavnikov,” so zapisali in dodali, da je “nadaljnji razvoj paliativne medicine in vlaganje v ustrezne strokovne kadre nujno”.

A medtem nekaj postopkov vendarle teče tudi pred pravosodnimi organi, je razbrati iz odgovorov enajstih okrožnih državnih tožilstev. Večina jih sicer tovrstnih kazenskih ovadb ni prejela, na dveh pa vodijo preiskavi na podlagi kazenskih ovadb zaradi ravnanj v domovih za starejše občane v času epidemije. Na murskosoboškem državnem tožilstvu vodijo preiskavo zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, s čimer naj bi prišlo do kršitev pravic starejših, nameščenih v domovih za starejše občane, so pojasnili in dodali, da je bila ovadba poslana tudi policiji, ki je zadevo raziskala in pripravila poročilo, o nadaljevanju zadeve pa tožilstvo še ni sprejelo odločitve. Tudi na celjskem okrožnem tožilstvu obravnavajo “eno kazensko ovadbo, ki je povezana s kršitvami pravic starejših v enem izmed domov za starejše občane na območju naše pristojnosti”. Mariborsko državno tožilstvo je lani prejelo obvestilo o domnevnih nepravilnostih v enem od domov za starejše občane. “Pristojna tožilka je spis zaključila brez vložitve tožilskega akta, saj je ugotovila, da iz obvestila ne izhajajo očitki, za obravnavo katerih bi bilo pristojno državno tožilstvo,” so zapisali. Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu pa so pojasnili, da zaradi velikega števila prejetih in obravnavnih zadev ter načina vodenja jasnega odgovora na vprašanje ne morejo podati.

Med pravicami posameznika po slovenski zakonodaji je možnost pacienta ali pacientke, da sodeluje pri odločitvi o poteku zdavljenja, kar zajema tudi možnost zavrnitve uporabe invazivnih metod za ohranjanje življenja. A da se to pravico spoštuje, dokončnih odločitev ne morejo sprejemati ne algoritmi, ki jih pripravi ministrstvo za zdravje, ne zdravniški timi, ki se jih pošlje na teren v trenutkih najhujše zdravstvene krize v zadnjem stoletju. Sploh če je logika, ki je podlaga oblastnih odredb, umetno nižanje smrtnosti na intenzivnih oddelkih bolnišnic na račun visoke smrtnosti v domovih za starejše občane, kar je bilo mogoče razbrati iz lanskih pomladanskih izjav državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Tine Bergant.

“Pandemija je spremenila svet, ki ga poznamo,” pravi Stefano Fusca. Prepričan je, da se moramo kot družbe o tem, kar se je zgodilo, pogovoriti. “Da bomo lahko oblikovali sistem, ki bo ščitil ljudi in upošteval, da so človeška življenja glavna vrednota. Te premike in zahteve ljudi po resničnih spremembah vidimo povsod po svetu,” našteva podobne pobude vlaganja kazenskih ovadb zoper odgovorne politike po svetu, tudi v Britaniji. “Pandemija bi lahko potekala drugače, prioritete bi lahko bile drugje in situacijo bi se lahko bolje obvladalo,” je prepričan o potencialih za učenje in možnostih izboljšanja javnih sistemov oskrbe za vse.

*Naslovna fotografija je delo italijanskega fotografa in novinarja Alberta Giuliani. Lani je naredil posebno serijo portretnih fotografij delavcev in delavk v zdravstvu Covid-19.


Misel, ki jo želiš podeliti? Veseli je bomo.
E-mail naslov nam bo omogočil, da odgovorimo.

Zapis profesorice Lilijane Burcar o odgovornosti in pedagoških dolžnostih v času pandemije koronavirusa.