V gibanju Mladi za podnebno pravičnost smo zaključili s projektom Drevo na kolo v Ljubljani, drevo-kolo pa sedaj nadaljuje svojo pot v Novem mestu, kjer opozarja na segrevanje mest v času podnebne krize.

S sodelovanjem prebivalk in prebivalcev Ljubljane smo ob koncu poletja opozorili na trideset vročih točk, ki so posledica nastajanja mestnih toplotnih otokov. Ti so odraz neprimernega prostorskega načrtovanja in razvoja. Na vroče točke je lani opozorilo že kulturno društvo prostoRož, mestnim oblastem pa smo ponovno predočili ukrepe za ozelenitev mest in krepitev trajnostnih oblik mobilnosti, za manj cest in več kolesarskih stez ter pešpoti po meri pešcev in kolesark, za krepitev javnega prometa, predvsem železniških povezav, ter za urbani razvoj ob upoštevanju posledic podnebnih sprememb, ki k soodločanju pripušča ljudi.

V gibanju Mladi za podnebno pravičnost odločevalce pozivamo, naj si zastavijo bolj ambiciozne okoljske cilje, ter predvsem, naj preidejo od besed k dejanjem. V okviru projekta Drevo na kolo je naše delovanje podprl tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Gregor Majdič, ki je dejal:

“Onesnaževanje s prometom in mestni toplotni otoki – problematiki, ki ju naslavlja projekt Drevo na kolo – sta zelo resna problema, s katerima se srečuje svet. V Sloveniji se ju morda še ne zavedamo popolnoma, saj posledic še ne čutimo tako močno. Drugače je v drugih delih sveta – v nekaterih delih Afrike, ZDA in Avstralije, kjer se med drugim že srečujejo s hudimi sušami, poplavami in požari kot posledicami globalnega segrevanja. Promet je zagotovo eden glavnih dejavnikov, ki prispevajo k onesnaževanju zraka s CO₂ zaradi uporabe fosilnih goriv. Zato ga je kot problem vsekakor treba naslavljati. Mesta so še posebej problematična, saj vemo, da je avtomobilsko onesnaževanje pri mestni vožnji s počasnim speljevanjem ter s prometom, ki se premika počasi ali pa se sploh ne premika, še toliko večje. Delati bi morali na promociji in spodbujanju trajnostne mobilnosti. Ljubljana je denimo idealno mesto za kolesarjenje in veliko več bi lahko naredili pri promociji le-tega – nenazadnje kolesarjenje ni koristno le za planet, tudi relativno kratko kolesarjenje v službo ima veliko koristnih učinkov za naše zdravje.

Določene spremembe v to smer smo v Ljubljani že naredili – projekt Bicikelj je odličen začetek, vendar bi ga morali še razširiti, med drugim tudi po fakultetah in študentskih domovih. S tem bi študentom in študentkam omogočili večjo dostopnost do trajnostnih načinov prevoza. Vemo namreč, da je treba ta kolesa postaviti čim bližje uporabnikom. Tudi na ljubljanski univerzi bi se morali več in bolje posvečati trajnostnemu razvoju. Trenutno se že pogovarjamo o tem, kako bi lahko spodbujali trajnostno mobilnost in pravkar je v pripravi prijava na mednarodni projekt, ki je namenjen vprašanju naslavljanja podnebnih sprememb s prehodom k trajnostni mobilnosti. Če bomo s prijavo uspešni, bomo s prejetimi sredstvi lahko začeli graditi potrebno infrastrukturo, kot so nove kolesarnice, polnilnice za električne avtomobile in podobno. Nekatere fakultete že sedaj delajo na tem, nekatere že imajo sončne celice na strehah, s katerimi proizvajajo elektriko. Univerza v Ljubljani ima kot največja akademska institucija v Sloveniji zbrano zelo veliko zakladnico znanja in strokovnih kadrov. Vsekakor bi morali imeti zato večjo vlogo, kot jo imamo sedaj, tudi pri naslavljanju in reševanju težav zaradi podnebnih sprememb. To vlogo si moramo nekako izboriti sami, moramo se več pojavljati v javnosti in izpostavljati, da so potrebne spremembe, ki jih moramo sprejeti kot celotna država, a ne samo država, sprejeti jih mora cel svet. Upam, da bomo s kolegi različnih fakultet našli skupni jezik in bomo bolj glasno opozarjali na spremembe, ki se dogajajo, ter na to, kako bi lahko le-te ublažili.”

^{* Miha Mikelj in Sara Škof sta člana gibanja Mladi za podnebno pravičnost}

---

Priporočamo tudi: