Zakaj so prakse in zmage družbeno angažiranih posameznikov izpred dobrega stoletja danes pomembne kot opomin in spomin, katera vprašanja so bistvena in zakaj je edino skupn-ostn-a moč zares nekaj vredna? Analiza post-covidne potrošniško-digitalizirane družbe zgodovinarke Mateje Ratej je nastala za gledališki list ob uprizoritvi predstave Mrtvaški ples v ljubljanski SNG Drami, v katerem je objavljeno tudi celotno dramsko besedilo Augusta Strindberga.
Author: Mateja Ratej
Slovensko gasilstvo si je z drugo svetovno vojno na obzorju želela podrediti tedaj politično najmočnejša Slovenska ljudska stranka. Zgodovinarka Mateja Ratej piše, da je bil to tudi del obračuna s komunističnim gibanjem.
“Ženska brez toalete je kakor tica brez perja: smešna, zmrzla in neumna. Bedasto je zahtevati, naj se ženska […]
Dvaindvajseti julij 2006 je bil za čas pred epidemijo koronavirusne bolezni povsem običajna, javno in zasebno negibna sobota, […]
Trideset let po razpadu socialistične Jugoslavije peza komunističnega režima nepričakovano in ponovno bremeni slovensko skupnost, kar se med […]