Minister za okolje je ta teden v okviru gospodarske zbornice gospodarstvenikom namenil kar dve uri svojega časa. Z neprikritim veseljem. Predstavil jim je spremembe, ki se obetajo tako na področju zakonodaje kot v organiziranosti državnih organov, ki naj bi skrbeli za varstvo okolja in zaščito narave.
Če so donedavno ministri ali ministrice prišli na dogodke, spregovorili nekaj stavkov, vljudnostno ostali še kratek čas, nato pa se opravičili in odšli, se prakse spreminjajo.
A Andrej Vizjak je poseben minister za okolje od samega začetka. Ne skriva, da je za naloge, ki jih lahko kot minister opravlja, osebno zavzet. Pred nastopom funkcije je skrbel v podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi za investicije pri projektu gradnje novih hidroelektrarn, v letih od 2004 do 2008 je bil minister za gospodarstvo. Vmes je za dobro leto dni bil leta 2012 minister za delo, družino in socialne zadeve, vmes pa tudi poslanec. V tujini imajo za prehajanje med politiko in gospodarstvom poseben izraz – vrtljiva vrata. Gre za vzorec delovanja, ki poveča korupcijska tveganja, predvsem uklanjanje zakonov in postopkov po meri gospodarskih igralcev.
Ponedeljkova razprava gospodarstvenikov z ministrom za okolje – ter z vršilcem dolžnosti direktorata za okolje in starim-novim direktorjem agencije za okolje –, je bila zgovorna tudi po tem, o čem niso govorili. Niti enkrat niso omenili večje politizacije in političnega pritiska na odločitve oseminosemdesetih strokovnjakov, sedaj zaposlenih na agenciji za okolje, ki jih bodo premestili na ministrstvo. Nihče ni omenil povečanih korupcijskih tveganj.
Minister je sicer nekajkrat “podčrtal”, da večja racionalnost, večja hitrost in večja učinkovitost postopkov ne bodo na račun vsebine, “ampak kako skozi rahljanje nekih birokratskih ovir in tudi nepreglednih postopkov in podvajanj, izvesti postopke v časovno racionalnem okvirju”.
Beseda, ki služi za dežnik ukrepom, je debirokratizacija. Vladno entiteto, ki je zadolžena zanjo, vodi pod Janezem Janšo donedavni davčni svetovalec srbskega predsednika Aleksandra Vučića, Ivan Simič.
Smo seveda na voljo, da mu prisluhnemo in da skupaj naredimo to poslovno okolje še privlačnejše.
Andrej Vizjak
Andrej Vizjak pa načrtuje, da se bodo z zakonskimi spremembami spremenili tudi pogoji in merila za prenehanje statusa odpadka, o čemer bo ministrstvo odločalo “case-by-case, od primera do primera”. “To se mi zdi zelo pomembno podčrtati,” je dejal. Po ministrovih besedah, naj bi bilo to pomembno zaradi uvajanja krožnega gospodarstva v Sloveniji. Dodal pa je: “Želimo, da imamo odpadkov tudi na ta način manj.” Komunalno blato, je pojasnil proti koncu razprave, da je videl na televiziji, se lahko suši ter sežiga, in s spremembami zakonodaje želijo omogočiti oboje, v Sloveniji pa “načrtujemo tudi vzpostavitev monosežigalnic tega blata”, je povedal.
Glavni del predstavitve je bil sicer namenjen spremembam v postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj in soglasij – vsi ti postopki se skupaj s strokovnjaki selijo z agencije za okolje neposredno na ministrstvo. S tem se ukinja tudi druga stopnja, tako da bo pritožba, skupaj z morebitnim zahtevkom za zadržanje izvrševanja odločbe, mogoča zgolj na upravno sodišče.
A minister je najprej poudaril, da: “Na podlagi izkušenj iz prakse ter standardov EU je izboljšana tudi ureditev pravice javnosti do sodelovanja ter pravno varstvo te pravice. Želimo torej, seveda ohraniti sodelovanje javnosti, vendar to na način, ki je, seveda, uzakonjen s pravom EU, vendar hkrati omogoča tudi učinkovito sodelovanje javnosti, ne pa zavlačevanje in blokade v določenih primerih, kar se nekatere entitete tudi žal poslužujejo. Navedene spremembe bodo predvsem pomembno prispevale k hitrejšemu in bolj preglednemu odločanju ministrstva in s tem k debirokratizaciji. Z omenjenimi spremembami pa bo dosežena tudi večja pravna varnost posledično,” je naštel minister.
Namesto odločitev različnih služb in strokovnjakov iz samostojnih agencij in direktoratov v okviru ministrstva, bo sedaj odločitev sprejeta na enem mestu. Na direktoratu za graditev, prostor in stanovanja. “Želja je, da s poenotenjem kadrov oblikujemo tudi jasnejšo metodologijo odločanja na teh zadevah, predvidljivost postopkov bo s tem večja in seveda, postopki bodo s tem tudi krajši,” je pojasnil Andrej Vizjak.
V odgovor na opozorilo, da so priporočila EU, naj se delitev zakonodajne in izvršilne veje oblasti zasleduje tudi pri tem, da isti uradniki, ki delujejo na področju oblikovanja predpisov, niso vpleteni v konkretne postopke odločanja, je minister najprej ponudil posmeh: “Mi imamo zakonodajno in izvršno vejo ločeni po ustavi.” Na vztrajanje je vseeno pojasnil, da se njemu taka priporočila ne zdijo logična. Osebno tudi misli, da bodo s preselitvijo strokovnjakov z agencije za okolje na ministrstvo “nadgradili strokovnost odločevalcev”. “Danes je ta kader razdrobljen v dveh institucijah, eni so tako imenovani operativci, ki vodijo upravne postopke, drugi so sistemci, ki kakor pišejo predpise. Jaz mislim, da je za stroko najbolje, da se potencial obojih združi in bo s tem strokovnost odločitev boljša.”
Minister in njegova uradnika so večkrat poudarili pomen sodelovanja in skupnega ustvarjanja gospodarstvu prijaznega okolja. “V teh zadnjih petnajstih letih takega tempa, kot smo ga zdaj mi imeli, od marca lanskega leta, ni bilo zaslediti,” je trenutni direktor direktorata za okolje opisal zakonodajno učinkovitost in dviganje pragov dovoljenega v uredbah na področju okolja.
Minister Andrej Vizjak pa ga je dopolnil tudi z opisom priložnosti, ki jih daje podnebni sklad. Vanj se steka denar od emisijskih kuponov. Minister ocenjuje, da bo v letu 2021 prilivov za okoli sto milijonov evrov. “Če bodo emisijski kuponi ostali na tej vrednosti, potem lahko ta denar razdelimo, prvič, za kompenzacijo posrednih stroškov energetsko intenzivnih panog; to vi na Gospodarski zbornici dobro veste in se na vas in na nas obračajo podjetja kot so Talum, Vipap Krško, Slovenska industrija jekla in podobno, ki imajo zaradi dviga cen CO2 kuponov, in ker v Sloveniji še ne poznamo teh kompenzacij, pravzaprav nesorazmerno visoke stroške vis-a-vis evropske, da ne govorim konkurence iz tretjih držav. Mi bomo torej z naslednjim letom implementirali tudi možnost kompenzacij teh stroškov in v podnebnem skladu bomo načrtovali vsako leto približno 15 milijonov evrov za financiranje teh posrednih stroškov – to govorim sedaj za energetsko intenzivne panoge. Imamo pa glede na te prilive tudi ambicijo, da bi skupaj z ministrstvom za gospodarstvo na nivoju 25 milijonov evrov, letno govorim, financirali okoljske naložbe podjetij v smislu razogličenja. Torej sofinancirali te naložbe, ki jih imajo podjetja, zato da svojo tehnologijo prilagodijo tem trendom zelenega dogovora in tudi razogličenja do 2050. Je pa seveda ključno tudi na podjetjih, da osmislijo te konkretne projekte, ki jih bodo vodila k cilju razogličenja in da jih spravijo skozi, prvič, proceduro dovoljenj in skozi tudi možnosti sofinanciranja države. Torej moramo biti partnerji, moramo sodelovati, in če ima spoštovani gospod, ki je predhodno zastavil ta vprašanja, kakšen konkreten predlog, kako to narediti, smo seveda na voljo, da mu prisluhnemo in da skupaj naredimo to poslovno okolje še privlačnejše.”
Andrej Vizjak je nekje na polovici razprave sicer pojasnil, da je v Sloveniji največ škode bilo in je narejene, ker imamo preveč varovanih območij Nature 2000. Za primer je dal reko Voglajno. Minister za okolje ne razume, zakaj bi se v reki varovalo štiri ribje vrste.
Priporočamo tudi:
Fosilna podjetja si poskušajo z zlorabljanjem arbitražnih izvensodnih sistemov zagotoviti dobičke in iz demokratičnih procesov oblikovanja politik izriniti interese ljudi in okolja.
So sodišča in varovala človekovih pravic zadnje upanje za ukrepanje oblasti zoper podnebne spremembe in za zaščito zdravja ljudi pred onesnaženji?