Sogovornica na okrogli mizi Genocid in administrativne bodeče žice, filozofinja Marina Gržinić, pojasnjuje, zakaj sedanji sistem imenuje genocidni kapitalizem in kje prepoznati dvoličnost, ki je del sedanjega sistema in ga podpira.

Od posledic podnebnega zloma do nasilja sodobnih migracijskih politik in etničnega čiščenja Palestine – eden od mislecev, ki sto let po svojem rojstvu ponuja orodja in povezuje boje ljudi za pravičnejšo, skupno prihodnost, je nedvomno Frantz Fanon, piše filozofinja Marina Gržinić.

Naključno nasilje, imperialna logika mej, uničevanje človeških in nečloveških življenj ter populistična toksičnost so danes najbolje vidni v Gazi. Genocid, ki ga tam izvršuje Izrael, ni prelom logike holokavsta, ampak njegovo strukturno, tehnološko dodelano nadaljevanje, piše filozofinja Marina Gržinić. “Namesto, da bi to prekinilo vsakdan, te novice vsakdan posrka vase. Podobe izstradanih otrok obkrožajo svet, učinek pa je – normalizacija.”

Filozofinja Marina Gržinić ponuja razmislek ob pogovornem večeru s posebno poročevalko ZN Francesco Albanese o vztrajajočih rasizmih kot posteljici kapitalizma. Na sistemsko logiko izključevanja ni mogoče odgovoriti drugače kot s kritičnim razmislekom in udejanjem upora sistemu, ki uničuje človeka, je prepričana.

Filozofinja in znanstvena svetnica na ZRC Sazu Marina Gržinić opozarja na elitistični populizem sodobnih politik, ki se prvenstveno ukvarjajo zgolj še z upravljanjem s smrtmi: družbenimi, ekonomskimi ali telesnimi. Spremembe v stranki Levica postavlja v širši okvir dosedanjih izkušenj in pasti levih političnih strank v Evropi.

Filozofinja Marina Gržinić opozarja pred “državno-nacionalnim peroksidnim beljenjem” in brisanjem zgodovine. Ubesedovanje delovanja ŠKUC-a je, piše, “tudi oris stičišča med odporniško kulturno držo in zahtevo po pluralnosti zgodovine ter spola – pri čemer so se nam desničarska drža malomeščanske buržoazije in umetno speljani družinski pedigreji vedno zdeli ostudni”.