Antropologinja in raziskovalka opisuje razpoke in priložnosti ter nepremostljive birokratske ovire, s katerimi se soočajo tuji študentje. Tudi kaj je pomenila solidarnost s Palestino za študentke in študente, se spominja profesorica z ljubljanske filozofske fakultete v pogovoru s filozofinjo Marino Gržinić.
Author: Marina Gržinić
Barbara Vodopivec in Nada Pretnar v pogovoru z Marino Gržinić pojasnjujeta prehojeno pot Gibanja za pravice Palestincev in zakaj je sedanji trenutek genocidnega uničevanja prelomen.
Urška Breznik, ki vodi Pekarno Magdalenske mreže, v pogovoru z Marino Gržinić opisuje institucionalni rasizem, na katerega so naleteli, ko so poskušali v Maribor na izmenjavo povabiti palestinskega študenta iz Dženina, zakaj je vse politično in kje se kaže dvoličnost slovenske politike zadnjih let.
Če ne delam pet dni na teden, ne morem preživeti, pojasnjuje Saleh, ki zaključuje magistrski študij na univerzi EMUNI. Je eden redkih, ki mu je uspelo najti pot čez birokratske ovire in priti v Slovenijo z nezakonito okupiranega Zahodnega brega.
Organizirali smo poletne šole in gostili palestinske študente in študentke, je v začetku maja opisala mag. Polona Oblak delo zadnjih let. V pogovoru z Marino Gržinić je pojasnila, da so na Evro-sredozemski univerzi EMUNI tudi pisali slovenskim oblastem, da bi se vključili v projekt obnove Gaze, predvsem univerzitetnega sistema, ki ga Izrael je in ga med izvajanjem genocida namerno spreminja v ruševine.
Z nizom pogovorov in v nadaljevanju tudi prispevkov različnih avtorjev odpiramo z Dosjejem prostor za razmisleke v želji ustvariti dejanske premike. Zakaj, kako in kdo, pojasnjuje v uvodnem besedilu filozofinja in znanstvena svetnica pri ZRC SAZU Marina Gržinić.
Sogovornica na okrogli mizi Genocid in administrativne bodeče žice, filozofinja Marina Gržinić, pojasnjuje, zakaj sedanji sistem imenuje genocidni kapitalizem in kje prepoznati dvoličnost, ki je del sedanjega sistema in ga podpira.
Od posledic podnebnega zloma do nasilja sodobnih migracijskih politik in etničnega čiščenja Palestine – eden od mislecev, ki sto let po svojem rojstvu ponuja orodja in povezuje boje ljudi za pravičnejšo, skupno prihodnost, je nedvomno Frantz Fanon, piše filozofinja Marina Gržinić.
Naključno nasilje, imperialna logika mej, uničevanje človeških in nečloveških življenj ter populistična toksičnost so danes najbolje vidni v Gazi. Genocid, ki ga tam izvršuje Izrael, ni prelom logike holokavsta, ampak njegovo strukturno, tehnološko dodelano nadaljevanje, piše filozofinja Marina Gržinić. “Namesto, da bi to prekinilo vsakdan, te novice vsakdan posrka vase. Podobe izstradanih otrok obkrožajo svet, učinek pa je – normalizacija.”
O odnosu med umetniškim delom, delavci in delavkami v kulturi ter kapitalističnim izkoriščevalskim sistemom se je z avtoricama večletnega umetniškega projekta Delo v nastajanju ob razstavni predstavitvi v Kopru pogovarjala filozofinja Marina Gržinić.
Ob stopnjevanju izraelskega genocida in etničnega čiščenja na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju dokumentarni film ni več samo umetnost in upor, ampak tudi dokazno gradivo. O vprašanju obstanka človečnosti piše filozofinja Marina Gržinić.
Filozofinja Marina Gržinić ponuja razmislek ob pogovornem večeru s posebno poročevalko ZN Francesco Albanese o vztrajajočih rasizmih kot posteljici kapitalizma. Na sistemsko logiko izključevanja ni mogoče odgovoriti drugače kot s kritičnim razmislekom in udejanjem upora sistemu, ki uničuje človeka, je prepričana.
Filozofinja Marina Gržinić opozarja na rdečo nit, ki v letošnjem letu povezuje obletnice konca druge svetovne vojne in holokavsta ter genocida v Srebrenici z odvijajočim se genocidom v Gazi. Nikoli več.
Objavljamo pogovor filozofinje, aktivistke in kustosinje Marine Gržinić z bosansko umetnico Majo Bajević, ki trenutno razstavlja v Ljubljani: o političnosti umetnosti in fašižmih sodobnosti.
Filozofinja in znanstvena svetnica na ZRC Sazu Marina Gržinić opozarja na elitistični populizem sodobnih politik, ki se prvenstveno ukvarjajo zgolj še z upravljanjem s smrtmi: družbenimi, ekonomskimi ali telesnimi. Spremembe v stranki Levica postavlja v širši okvir dosedanjih izkušenj in pasti levih političnih strank v Evropi.
Filozofinja Marina Gržinić opozarja pred “državno-nacionalnim peroksidnim beljenjem” in brisanjem zgodovine. Ubesedovanje delovanja ŠKUC-a je, piše, “tudi oris stičišča med odporniško kulturno držo in zahtevo po pluralnosti zgodovine ter spola – pri čemer so se nam desničarska drža malomeščanske buržoazije in umetno speljani družinski pedigreji vedno zdeli ostudni”.
Delegacija, ki je pristala na Dunaju, je prišla v Evropo, da bi se pridružila zapatističnemu “Potovanju za življenje”. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Akumulacija kapitala za potrebe mafijske vlade v zadnjem obdobju živi od nekropolitične počasne smrti njenih prebivalcev. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Filozofinja in umetnica Marina Gržinić o sistemskem manipuliranju spomina in občutka pripadnosti ter o moči podob in upora.