“Daljnovidnost snovalcev, ki je bila v popolnem nasprotju z današnjo potrošniško miselnostjo, se je kazala v majhni podrobnosti na spodnji strani …” Piše Vid Kmetič.
V soboto so mladi in stari odprli nov avtonomen prostor za zeleno zaraščeno ograjo. Preizkušajo predvolilne zaveze vladajočih.
Tako toplo ti postane pri srcu, ko ti mimoidoči izkažejo skrb, ker te nekaj dni niso videli.
Emmanuelle Barozet je sociologinja iz Francije, ki živi in dela v Čilu. Tekom protestov v letih 2019 in 2020 je skupaj s kolegi raziskovala, kako ljudje razumejo družbo, v kateri živijo, in kje vidijo svoje mesto v njej. V intervjuju govori o času vmes in o čem bodo glasovali 4. septembra. Glasovanje bo obvezno, a najbolj jo skrbi ekonomska situacija. Potencial, da ljudi poveže, vidi v nujnostih, ki jih prinaša okoljska kriza.
Grški prostovoljci so bili julija 1995 pred, ob in po srebreniškem genocidu tam, da so pomagali pripadnikom srbskih vojaških sil in se z njimi zabavali. Grško tožilstvo je primer že pred leti arhiviralo. Je to lahko konec zgodbe? Piše Katja Lihtenvalner.
Meduze, ježki in gumijasti sandali za 420 evrov. Piše Vid Kmetič.
Uklonitev v obup in apatijo ne bo za nas nikoli možna izbira, organizirati se moramo na množični ravni in si zamisliti svet, ki si ga želimo – ki bo imel v središču življenje, ne dobičke, pišejo v javnem pismu okoljski aktivisti z vseh koncev sveta.
Z Vesno Štefanec, vodjo programa za zmanjševanje tveganja za brezdomnost in stanovanjsko izključenost LGBTIQ+ mladih ter raziskovalko pri društvu Parada ponosa se je pogovarjal Jean Nikolič, urednik revije Kralji ulice.
Seveda je bila pred njegovim lokalom daleč najdaljša vrsta, “govoril” pa je vsaj pet jezikov, čeprav je meni tistih šest, sedem stavkov, ki jih je znal, v vseh jezikih zvenelo zelo podobno. O sledeh sladoleda piše Vid Kmetič.
Hana Radilovič, članica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter novinarka radia Študent v intervjuju govori o delavskem povezovanju, pravljicah in podrejanju.
Naš svet. Individualiziran, zapleten, strašljiv, negotov. Morda nam je lažje občutiti sočutje do mačk kot do ljudi.
Filozofinja Marina Gržinić opozarja pred “državno-nacionalnim peroksidnim beljenjem” in brisanjem zgodovine. Ubesedovanje delovanja ŠKUC-a je, piše, “tudi oris stičišča med odporniško kulturno držo in zahtevo po pluralnosti zgodovine ter spola – pri čemer so se nam desničarska drža malomeščanske buržoazije in umetno speljani družinski pedigreji vedno zdeli ostudni”.
Najdaljša slovenska in druga najdaljša severno-ameriška reka povezujeta bregove uničenj in izkoriščanj, ki jih je za seboj pustil zahodni človek s posegi v naravo in poskusi njene podreditve. A obe reki sta tudi kljubovalni in navdihujoči junakinji svežih umetniško-dokumentarnih projektov.
Polivinil je pomagal le na začetku, po slabi uri je curljalo tudi iz čevljev. Na legendarnem zagrebškem koncertu Davida Bowieja je bil tudi Vid Kmetič.
Lucija Klun o otroštvu na poti, stalni nestalnosti, namernem pozabljanju in koliko izobraževalni sistem vzame, koliko pa da.
V okviru svetovnega dneva vida in mednarodnega dneva bele palice je bila pod okriljem Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva slepih in slabovidnih Karel Jeraj v javno uporabo dana mobilna aplikacija z imenom BlindBus.
Irena Ilešič Čujovič je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Pojasnjuje, zakaj so se letos z delavkami in delavci odločili za stavko, zakaj verjame v dialog in kaj zameri oblastem.
Kar tako ugrizniti v Munchmallow se je smatralo za zavržno dejanje. Piše Vid Kmetič.
Podaljševanje delovne dobe je neoliberalna formula za ustvarjanje dereguliranih gospodarstev, v katerih so delavci prisiljeni sprejeti katero koli delo, s kakršno koli plačo in pod katerimi koli pogoji. O priporočilih OECD pišeta Otto in Tomaž Gerdina.
Skrbno opravljeno delo in premišljen izbor, ko pride do prenosa znanj in vedenj, pustita za sabo nepredstavljive, a tudi neizbrisljive odmeve in sledi. Piše Vid Kmetič.
Jan Hasselman, na obisku v Ljubljani, je odvetnik, ki je pripomogel k temu, da so na zahodni ameriški obali ustavili izvoz premoga, v protestih zoper naftovod North Dakota pa je zadnjih šest let ustvarjal prostor, tudi v sodnih dvoranah, da se je slišalo argumente staroselcev Standing Rock Sioux.
Zahodni mediji poenostavljajo konflikt v Ukrajini na načine, ki nas razdvajajo. Kaj če se namesto tega odločimo, da se združimo zoper tiste, ki žanjejo dobičke od vseh vojn po celem svetu?
Znala sem kuhati, pospravljati, šivati, pa tudi uporabljati mizarska orodja. Sama sem zbila ptičjo hišico ali popravila zlomljeno omarico … Tako sem se pri sedemnajstih končno odselila na svoje.
Yurii Sheliazhenko iz Kijeva: Vojni dobičkarji zahoda so enako velika grožnja kot avtoritarci vzhoda
Ukrajinski mirovnik je in ostaja v Ukrajini. V dogovoru z njim poobjavljamo sežetek pogovora, ki ga je imel z Amy Goodman v začetku marca za oddajo Democracy Now!
Na svetovni dan družbene pravičnosti je evropska civilna družba sprožila Evropsko državljansko pobudo za prepoved trgovanja z okupiranimi območji. Odzivi na ruski vdor v Ukrajino dokazujejo, da pot vedno je – sploh če je politična volja – tako za ekonomske sankcije kot za bojkot.
Sedanji že dozorjeni grški neonacisti so v devetdesetih pomagali zločincem, ki so izvršili genocid v Srebrenici. Grška družba jim je pri tem izkazovala podporo. Slovenija je v začetku devetdesetih izvedla najbolj množično kršitev človekovih pravic. Kaj pomeni, če molčimo? Piše Katja Lihtenvalner.
Mirjana Učakar po mnogih preživetih izkušnjah neenakopravnosti in krivic pravi, da ji je boj za pravice izbrisanih tudi osmislil to, kdo je, in ji pokazal, kaj pomeni tovarištvo.
Že prvi dan je postalo jasno, da so težave, s katerimi se srečujejo socialno ogroženi, po vsej Evropi povsem enake ter da je ni države, v kateri se revščina v zadnjih dveh letih ne bi poglobila. Piše Jean Nikolič.
Potem pa je prišel eden izmed najbolj revolucionarnih izumov, ki je spremenil poslušanje glasbe za vedno – walkman. Košček svobode. Piše Vid Kmetič.
Svetlani Slapšak bo v naslednjih tednih izšla knjiga, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let in v kateri analizira propagandna glasila, povezana s stranko SDS. V intervjuju govori o kantah smeti, govorici sovraštva in zakaj jo pred volitvami navdajajo tako upanje kot strahovi.
Kaj pomeni biti mlad par brez otrok, ki išče stanovanje na trenutnem nepremičninskem trgu, in zakaj bi otroka lahko dala zgolj v rejništvo – piše Katja Muršič iz društva Kralji ulice.
Asmir Bećarević iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije o poklicu, ki si mora kopati lastni konec, in kaj vemo danes, da se ne ponovijo zgodbe privatizacije in izigravanj ljudi.
Po trideset letih samostojne Republike Slovenije se ne moremo izogniti pojmu tranzicije. Piše Žan Zupan.
Trideset let po osamosvojitvi Slovenije mineva tudi dvanajst let od stečaja oblačilne tovarne Mura. Piše raziskovalka Nina Vodopivec.
Opozorilo na neugledno dogajanje ob slovenski osamosvojitvi, ki je zaznamovalo razvoj države in še danes s svojo umeščenostjo v drobovje njene politične zasnove določa možnosti za sobivanje njenega mnogoterega prebivalstva. Piše Sara Pistotnik.
Povedal mi je, da sam ni cepljen in me prosil, če bi mu lahko skočila na bližnjo pošto plačat položnice.
Trije soustanovitelji poljske iniciative Svobodno sodstvo so v intervjuju govorili o dobljenih zmagah zoper avtoritarno oblast in naukih boja za vladavino prava in človekove pravice.
Danes postaja vse bolj aktualno delo od doma, zato morda ni odveč, da povem nekaj osebnih izkušenj. Piše Alenka Sottler.
In potem … potem … potem sva ob morju zagledala kamniti zid … in na zidu … na zidu … na zidu trije bronasti kipi! Piše Vid Kmetič.
Umetnica Harriet Rabe von Froreich, ki je gostovala v Ljubljani, pojasnjuje pomen poroznosti v času podnebne krize, kaj ta pomeni za ljudi, za idejo mej in za avtoritarnost.
Glede na to, da nas že dolgo poznate – in vsak dan nas je več –, smo se […]
Soočeni z največjim izzivom v zgodovini človeštva nas v Sloveniji vladne politike silijo v nazadovanje pri ključni nalogi – prehodu v brezogljično družbo.
Od doma mi je prinesla pečeno kokoš, ki sem si jo zaželel. Raztrgal sem jo z rokami ter si lakomno tlačil v usta kose sočnega hladnega mesa in okus po domu. Gledala me je razširjenih oči in odprtih ust. Piše Vid Kmetič.
Revščina, nasilje, izključenost niso naravni, so vsakokrat človeško ustvarjeni pojavi.
V okviru festivala Mesto žensk se bo konec tedna odvilo osem pogovorov mednarodne platforme Building Conversation. Njihovo delovanje že slabo desetletje opozarja na nujne spremembe, ki so potrebne tako v medčloveških odnosih, kako ljudje ravnamo drug z drugim, kot tudi v našem odnosu do okolja in drugih živih bitij ter organizmov.
Pri opozarjanju na posledice podnebne krize je projekt gibanja Mladi za podnebno pravičnost podprl tudi rektor ljubljanske univerze, ki pravi, da ima znanost odgovornost, da si izbori vidnejše mesto pri uresničevanju potrebnih ukrepov za ustavitev in ublažitev podnebne krize.
Javne telefonske govorilnice so danes neme priče preteklosti, relikt nekih drugih, za marsikoga brezskrbnejših časov, dinozavri, ki ne […]
Delegacija, ki je pristala na Dunaju, je prišla v Evropo, da bi se pridružila zapatističnemu “Potovanju za življenje”. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Ustanovitelj in akademski direktor Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt ter profesor politike, filozofije in človekovih pravic je v Ljubljani govoril o oživljanju demokracije – in zakaj je ta v komatoznem stanju.
Smo res zgolj neuki potrošniki, ki konzumiramo vse, kar nam nasujejo v korito? Smo morda živina, ki se ravnokar zbira v ograde in žigosa? Ali smo ljudje, ki zavestno živimo v sedanjosti, se s spoštovanjem spominjamo preteklosti in odgovorno gledamo v prihodnost?
V času, ko veliko govorimo o smrtih zaradi pandemije, želim govoriti o drugih smrtih, ki ostajajo veliko bolj nevidne. Piše antropologinja Uršula Lipovec Čebron.
Akumulacija kapitala za potrebe mafijske vlade v zadnjem obdobju živi od nekropolitične počasne smrti njenih prebivalcev. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Ko je bilo težaško delo v kamnolomu zaključeno, so jih zaposlili kot cestarje, je povedala Marica iz Hruševice na Krasu. “Tudi dekleta. Popravile smo vso cesto od Štanjela do Podlasov.” Piše Jasmina Jerant.
Najprej sva se zatekla pod prvo streho, a je veter zapihal v smeri, da nama zatočišče ni pomagalo kaj dosti. Kmalu sva bila mokra – ravno toliko, da nama je postalo vseeno. Piše Vid Kmetič.
Avstrijska raziskovalka ekstremizma pravi, da opis, ki ga uporablja slovenska policija, pozna. V Avstriji in Nemčiji je že […]