Sedanji že dozorjeni grški neonacisti so v devetdesetih pomagali zločincem, ki so izvršili genocid v Srebrenici. Grška družba jim je pri tem izkazovala podporo. Slovenija je v začetku devetdesetih izvedla najbolj množično kršitev človekovih pravic. Kaj pomeni, če molčimo? Piše Katja Lihtenvalner.
Mirjana Učakar po mnogih preživetih izkušnjah neenakopravnosti in krivic pravi, da ji je boj za pravice izbrisanih tudi osmislil to, kdo je, in ji pokazal, kaj pomeni tovarištvo.
Že prvi dan je postalo jasno, da so težave, s katerimi se srečujejo socialno ogroženi, po vsej Evropi povsem enake ter da je ni države, v kateri se revščina v zadnjih dveh letih ne bi poglobila. Piše Jean Nikolič.
Potem pa je prišel eden izmed najbolj revolucionarnih izumov, ki je spremenil poslušanje glasbe za vedno – walkman. Košček svobode. Piše Vid Kmetič.
Svetlani Slapšak bo v naslednjih tednih izšla knjiga, ki ji je posvetila zadnjih nekaj let in v kateri analizira propagandna glasila, povezana s stranko SDS. V intervjuju govori o kantah smeti, govorici sovraštva in zakaj jo pred volitvami navdajajo tako upanje kot strahovi.
Kaj pomeni biti mlad par brez otrok, ki išče stanovanje na trenutnem nepremičninskem trgu, in zakaj bi otroka lahko dala zgolj v rejništvo – piše Katja Muršič iz društva Kralji ulice.
Asmir Bećarević iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije o poklicu, ki si mora kopati lastni konec, in kaj vemo danes, da se ne ponovijo zgodbe privatizacije in izigravanj ljudi.
Po trideset letih samostojne Republike Slovenije se ne moremo izogniti pojmu tranzicije. Piše Žan Zupan.
Trideset let po osamosvojitvi Slovenije mineva tudi dvanajst let od stečaja oblačilne tovarne Mura. Piše raziskovalka Nina Vodopivec.
Opozorilo na neugledno dogajanje ob slovenski osamosvojitvi, ki je zaznamovalo razvoj države in še danes s svojo umeščenostjo v drobovje njene politične zasnove določa možnosti za sobivanje njenega mnogoterega prebivalstva. Piše Sara Pistotnik.
Povedal mi je, da sam ni cepljen in me prosil, če bi mu lahko skočila na bližnjo pošto plačat položnice.
Trije soustanovitelji poljske iniciative Svobodno sodstvo so v intervjuju govorili o dobljenih zmagah zoper avtoritarno oblast in naukih boja za vladavino prava in človekove pravice.
Danes postaja vse bolj aktualno delo od doma, zato morda ni odveč, da povem nekaj osebnih izkušenj. Piše Alenka Sottler.
In potem … potem … potem sva ob morju zagledala kamniti zid … in na zidu … na zidu … na zidu trije bronasti kipi! Piše Vid Kmetič.
Umetnica Harriet Rabe von Froreich, ki je gostovala v Ljubljani, pojasnjuje pomen poroznosti v času podnebne krize, kaj ta pomeni za ljudi, za idejo mej in za avtoritarnost.
Glede na to, da nas že dolgo poznate – in vsak dan nas je več –, smo se […]
Soočeni z največjim izzivom v zgodovini človeštva nas v Sloveniji vladne politike silijo v nazadovanje pri ključni nalogi – prehodu v brezogljično družbo.
Od doma mi je prinesla pečeno kokoš, ki sem si jo zaželel. Raztrgal sem jo z rokami ter si lakomno tlačil v usta kose sočnega hladnega mesa in okus po domu. Gledala me je razširjenih oči in odprtih ust. Piše Vid Kmetič.
Revščina, nasilje, izključenost niso naravni, so vsakokrat človeško ustvarjeni pojavi.
V okviru festivala Mesto žensk se bo konec tedna odvilo osem pogovorov mednarodne platforme Building Conversation. Njihovo delovanje že slabo desetletje opozarja na nujne spremembe, ki so potrebne tako v medčloveških odnosih, kako ljudje ravnamo drug z drugim, kot tudi v našem odnosu do okolja in drugih živih bitij ter organizmov.
Pri opozarjanju na posledice podnebne krize je projekt gibanja Mladi za podnebno pravičnost podprl tudi rektor ljubljanske univerze, ki pravi, da ima znanost odgovornost, da si izbori vidnejše mesto pri uresničevanju potrebnih ukrepov za ustavitev in ublažitev podnebne krize.
Javne telefonske govorilnice so danes neme priče preteklosti, relikt nekih drugih, za marsikoga brezskrbnejših časov, dinozavri, ki ne […]
Delegacija, ki je pristala na Dunaju, je prišla v Evropo, da bi se pridružila zapatističnemu “Potovanju za življenje”. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Ustanovitelj in akademski direktor Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt ter profesor politike, filozofije in človekovih pravic je v Ljubljani govoril o oživljanju demokracije – in zakaj je ta v komatoznem stanju.
Smo res zgolj neuki potrošniki, ki konzumiramo vse, kar nam nasujejo v korito? Smo morda živina, ki se ravnokar zbira v ograde in žigosa? Ali smo ljudje, ki zavestno živimo v sedanjosti, se s spoštovanjem spominjamo preteklosti in odgovorno gledamo v prihodnost?
V času, ko veliko govorimo o smrtih zaradi pandemije, želim govoriti o drugih smrtih, ki ostajajo veliko bolj nevidne. Piše antropologinja Uršula Lipovec Čebron.
Akumulacija kapitala za potrebe mafijske vlade v zadnjem obdobju živi od nekropolitične počasne smrti njenih prebivalcev. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Ko je bilo težaško delo v kamnolomu zaključeno, so jih zaposlili kot cestarje, je povedala Marica iz Hruševice na Krasu. “Tudi dekleta. Popravile smo vso cesto od Štanjela do Podlasov.” Piše Jasmina Jerant.
Najprej sva se zatekla pod prvo streho, a je veter zapihal v smeri, da nama zatočišče ni pomagalo kaj dosti. Kmalu sva bila mokra – ravno toliko, da nama je postalo vseeno. Piše Vid Kmetič.
Avstrijska raziskovalka ekstremizma pravi, da opis, ki ga uporablja slovenska policija, pozna. V Avstriji in Nemčiji je že […]
Kako je ekipa računalniških zanesenjakov, ki je zgolj v letu dni pomagala opolnomočiti 1600 šolarjev, v desetih letih pa je očistila, usposobila in podarila kar 5000 računalnikov, ostala brez prostorov, kjer bi lahko še naprej zavržene računalnike vračali v življenje? Piše Jean Nikolič.
Koalicijske stranke vladajo na podlagi 416.591 glasov iz leta 2018, ki jih nimajo več. Proti vladajočim politikam je na en sam dan julija 2021 oddalo glas več kot 677.000 volivk in volivcev.
Več let, vsako leto so nekdanji rudarji, gradbinci, prijatelji, sodelavci in znanke kolesarili od Velenja do Srebrenice. V spomin.
Večkrat povem, da je bilo to jako pomembno leto. Leta 1969 so se končala šestdeseta in tisti, ki so jih preživeli tako, kot je treba, se te dekade ne spomnijo najbolj. Piše Vid Kmetič.
Ustvarjanje doma daleč od tam, kjer si bil doma, se je nekoč in se danes odvija v okvirih brezčasne solidarnosti.
Izkazalo se je, da mora biti stanovanje osnovna človekova pravica in da mora imeti vsak človek dom, piše Hana Košan. A oblastna ravnanja prej stopnjujejo stigmatizacijo in kriminalizacijo brezdomstva.
Od vseh prevoznih sredstev imam za potovanja najraje vlak, piše Vid Kmetič o prevoznem sredsvu, ki je združevalo vso Evropo.
Lior Volinz raziskuje, kako moderne družbe uporabljajo kaznovanje – zanimajo ga predvsem prakse v Izrael/Palestini. V pogovoru je pojasnil, zakaj je pomembno govoriti o izraelskem apartheidu in kdo bi moral biti zaskrbljen.
Medtem ko vlada ne izpolnjuje zakonskih obveznosti, ki jih ima do javne Slovenske tiskovne agencije, daje njen predsednik Janez Janša s svojimi ravnanji potrditev novi ’tiskovni agenciji’, ki spada pod okrilje identitarcev – te uvršča Europol med skrajno desne ekstremiste.
Intervju z italijansko filmsko režiserko Susanno Nicchiarelli o njenem najnovejšem filmu Gospodična Marx, o pomenu punka in plesa, nikoli končanih bojih in kritični misli.
Njega je bilo z vsako pesmijo manj, nas pa vedno več, kos za kosom nas je sestavljal, postavljal in takrat sem bil prvič čisto zares zadet, piše Vid Kmetič.
“Večina ljudi, ki so prišli na ulice, je prišla zaradi žalitev, ki so se nabirale.” Februarja je bila druga obletnica začetka protestniškega gibanja Hirak v Alžiriji. V sodelovanju z revijo Borec objavljamo del prispevka o gibanju, ki vztraja na horizontalni organiziranosti in v svojih zahtevah po demokratizaciji družbe.
Večina resničnih junakov, preživelih v srebreniškem genocidu, si filma Quo vadis, Aida?, ki upodablja del njihovih življenj, ni ogledala. Z njimi se je pogovarjal novinar Avdo Avdić za portal Istraga.ba.
Minister za okolje je v ponedeljek v okviru gospodarske zbornice gospodarstvenikom namenil dve uri. Z neprikritim veseljem.
V času epidemije, ko najvidnejši predstavniki države pridigajo in zapovedujejo marsikaj, institucije in uradniki te iste države ne zmorejo zagotoviti niti najbolj temeljne varnosti in dostojnega bivališča za vsakogar.
Medicinska sestra, reševalec in zdravstveni tehnik, vsi sindikalisti, o nalogah, ki so pred nami, in letu, ki je za njimi.
Kratka zgodba Fuada Hrustića je lanskoletna zmagovalka mednarodnega literarnega natečaja Lapis Histriae v okviru Foruma Tomizza.
Razmišljanje ponovno postaja stvar preživetja, piše filozof Marko Štempihar. Delirij je namreč v jedru neoliberalizma kot prevladujočega tipa politike danes.
Prostora je, kolikor ga potrebujemo, in je naš, pravi nova vodja zavoda Maska. Govori o nujnosti negotovosti in potrebi, da kot družba zadihamo.
Partner slovenskega podjetja iz skupine Petrol bi želel od slovenske države prek arbitražnih postopkov dobiti milijone javnega denarja.
Azro sem spoznal neko čudežno toplo jesen. Čistila je stranišča in prostore na avtobusni postaji. Bil je oktober […]
Opozarjamo na nove izbrise na ravni preživetja ljudi: na zdravstvenem in socialnem področju, v kulturi in izobraževanju. Opozoriti želimo na izginjanje in rušenje prostorov svobode, so zapisali ob letošnji obletnici izbrisa člani in članice Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in aktivistk.
Italijansko združenje Mi obtožujemo zahteva, da se razjasni odgovornost politikov zaradi opustitev dolžnosti v času množičnih smrti zaradi covida-19. Poudarjajo, da so delavke ter delavci v zdravstvu in skrbstvu bili in so prve žrtve političnih ravnanj. Slovenska okrožna tožilstva vodijo vsaj dve preiskavi zaradi kazenskih ovadb.
“Seveda razumem, odraščala sem v Grosuplju,” je vse, kar odgovorim, ko me vprašajo, če razumem, kaj se nam […]
Issa Amro je mednarodno pripoznani zagovornik človekovih pravic. Dokumentarist kršitev mednarodnega prava pod izraelsko okupacijo je leta 2010 […]