Revščina, nasilje, izključenost niso naravni, so vsakokrat človeško ustvarjeni pojavi.
V okviru festivala Mesto žensk se bo konec tedna odvilo osem pogovorov mednarodne platforme Building Conversation. Njihovo delovanje že slabo desetletje opozarja na nujne spremembe, ki so potrebne tako v medčloveških odnosih, kako ljudje ravnamo drug z drugim, kot tudi v našem odnosu do okolja in drugih živih bitij ter organizmov.
Pri opozarjanju na posledice podnebne krize je projekt gibanja Mladi za podnebno pravičnost podprl tudi rektor ljubljanske univerze, ki pravi, da ima znanost odgovornost, da si izbori vidnejše mesto pri uresničevanju potrebnih ukrepov za ustavitev in ublažitev podnebne krize.
Javne telefonske govorilnice so danes neme priče preteklosti, relikt nekih drugih, za marsikoga brezskrbnejših časov, dinozavri, ki ne […]
Delegacija, ki je pristala na Dunaju, je prišla v Evropo, da bi se pridružila zapatističnemu “Potovanju za življenje”. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Ustanovitelj in akademski direktor Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt ter profesor politike, filozofije in človekovih pravic je v Ljubljani govoril o oživljanju demokracije – in zakaj je ta v komatoznem stanju.
Smo res zgolj neuki potrošniki, ki konzumiramo vse, kar nam nasujejo v korito? Smo morda živina, ki se ravnokar zbira v ograde in žigosa? Ali smo ljudje, ki zavestno živimo v sedanjosti, se s spoštovanjem spominjamo preteklosti in odgovorno gledamo v prihodnost?
V času, ko veliko govorimo o smrtih zaradi pandemije, želim govoriti o drugih smrtih, ki ostajajo veliko bolj nevidne. Piše antropologinja Uršula Lipovec Čebron.
Akumulacija kapitala za potrebe mafijske vlade v zadnjem obdobju živi od nekropolitične počasne smrti njenih prebivalcev. Piše filozofinja Marina Gržinić.
Ko je bilo težaško delo v kamnolomu zaključeno, so jih zaposlili kot cestarje, je povedala Marica iz Hruševice na Krasu. “Tudi dekleta. Popravile smo vso cesto od Štanjela do Podlasov.” Piše Jasmina Jerant.
Najprej sva se zatekla pod prvo streho, a je veter zapihal v smeri, da nama zatočišče ni pomagalo kaj dosti. Kmalu sva bila mokra – ravno toliko, da nama je postalo vseeno. Piše Vid Kmetič.
Avstrijska raziskovalka ekstremizma pravi, da opis, ki ga uporablja slovenska policija, pozna. V Avstriji in Nemčiji je že […]
Kako je ekipa računalniških zanesenjakov, ki je zgolj v letu dni pomagala opolnomočiti 1600 šolarjev, v desetih letih pa je očistila, usposobila in podarila kar 5000 računalnikov, ostala brez prostorov, kjer bi lahko še naprej zavržene računalnike vračali v življenje? Piše Jean Nikolič.
Koalicijske stranke vladajo na podlagi 416.591 glasov iz leta 2018, ki jih nimajo več. Proti vladajočim politikam je na en sam dan julija 2021 oddalo glas več kot 677.000 volivk in volivcev.
Več let, vsako leto so nekdanji rudarji, gradbinci, prijatelji, sodelavci in znanke kolesarili od Velenja do Srebrenice. V spomin.
Večkrat povem, da je bilo to jako pomembno leto. Leta 1969 so se končala šestdeseta in tisti, ki so jih preživeli tako, kot je treba, se te dekade ne spomnijo najbolj. Piše Vid Kmetič.
Ustvarjanje doma daleč od tam, kjer si bil doma, se je nekoč in se danes odvija v okvirih brezčasne solidarnosti.
Izkazalo se je, da mora biti stanovanje osnovna človekova pravica in da mora imeti vsak človek dom, piše Hana Košan. A oblastna ravnanja prej stopnjujejo stigmatizacijo in kriminalizacijo brezdomstva.
Od vseh prevoznih sredstev imam za potovanja najraje vlak, piše Vid Kmetič o prevoznem sredsvu, ki je združevalo vso Evropo.
Lior Volinz raziskuje, kako moderne družbe uporabljajo kaznovanje – zanimajo ga predvsem prakse v Izrael/Palestini. V pogovoru je pojasnil, zakaj je pomembno govoriti o izraelskem apartheidu in kdo bi moral biti zaskrbljen.
Medtem ko vlada ne izpolnjuje zakonskih obveznosti, ki jih ima do javne Slovenske tiskovne agencije, daje njen predsednik Janez Janša s svojimi ravnanji potrditev novi ’tiskovni agenciji’, ki spada pod okrilje identitarcev – te uvršča Europol med skrajno desne ekstremiste.
Intervju z italijansko filmsko režiserko Susanno Nicchiarelli o njenem najnovejšem filmu Gospodična Marx, o pomenu punka in plesa, nikoli končanih bojih in kritični misli.
Njega je bilo z vsako pesmijo manj, nas pa vedno več, kos za kosom nas je sestavljal, postavljal in takrat sem bil prvič čisto zares zadet, piše Vid Kmetič.
“Večina ljudi, ki so prišli na ulice, je prišla zaradi žalitev, ki so se nabirale.” Februarja je bila druga obletnica začetka protestniškega gibanja Hirak v Alžiriji. V sodelovanju z revijo Borec objavljamo del prispevka o gibanju, ki vztraja na horizontalni organiziranosti in v svojih zahtevah po demokratizaciji družbe.
Večina resničnih junakov, preživelih v srebreniškem genocidu, si filma Quo vadis, Aida?, ki upodablja del njihovih življenj, ni ogledala. Z njimi se je pogovarjal novinar Avdo Avdić za portal Istraga.ba.
Minister za okolje je v ponedeljek v okviru gospodarske zbornice gospodarstvenikom namenil dve uri. Z neprikritim veseljem.
V času epidemije, ko najvidnejši predstavniki države pridigajo in zapovedujejo marsikaj, institucije in uradniki te iste države ne zmorejo zagotoviti niti najbolj temeljne varnosti in dostojnega bivališča za vsakogar.
Medicinska sestra, reševalec in zdravstveni tehnik, vsi sindikalisti, o nalogah, ki so pred nami, in letu, ki je za njimi.
Kratka zgodba Fuada Hrustića je lanskoletna zmagovalka mednarodnega literarnega natečaja Lapis Histriae v okviru Foruma Tomizza.
Razmišljanje ponovno postaja stvar preživetja, piše filozof Marko Štempihar. Delirij je namreč v jedru neoliberalizma kot prevladujočega tipa politike danes.
Prostora je, kolikor ga potrebujemo, in je naš, pravi nova vodja zavoda Maska. Govori o nujnosti negotovosti in potrebi, da kot družba zadihamo.
Partner slovenskega podjetja iz skupine Petrol bi želel od slovenske države prek arbitražnih postopkov dobiti milijone javnega denarja.
Azro sem spoznal neko čudežno toplo jesen. Čistila je stranišča in prostore na avtobusni postaji. Bil je oktober […]
Opozarjamo na nove izbrise na ravni preživetja ljudi: na zdravstvenem in socialnem področju, v kulturi in izobraževanju. Opozoriti želimo na izginjanje in rušenje prostorov svobode, so zapisali ob letošnji obletnici izbrisa člani in članice Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in aktivistk.
Italijansko združenje Mi obtožujemo zahteva, da se razjasni odgovornost politikov zaradi opustitev dolžnosti v času množičnih smrti zaradi covida-19. Poudarjajo, da so delavke ter delavci v zdravstvu in skrbstvu bili in so prve žrtve političnih ravnanj. Slovenska okrožna tožilstva vodijo vsaj dve preiskavi zaradi kazenskih ovadb.
“Seveda razumem, odraščala sem v Grosuplju,” je vse, kar odgovorim, ko me vprašajo, če razumem, kaj se nam […]
Issa Amro je mednarodno pripoznani zagovornik človekovih pravic. Dokumentarist kršitev mednarodnega prava pod izraelsko okupacijo je leta 2010 […]
V času “zategovanja mask” in “koronoumja” se je morda nevarno oglašati v javnosti, če ti misli tavajo nekako […]
Slovenska vlada zna napovedati prihodnost, njeni člani bodo odmerili, koliko delovnih mest in kje jih bo treba zapolniti čez pet let, je pojasnil njen vodja.
V kaj silijo vladni ukrepi in kaj pomenijo za starše ter delavce.
Anna Brambilla in Caterina Bove sta dosegli prelomno zmago na sodišču v Rimu. Neodvisni odvetnici, ki sta članici […]
Mladi sodimo v šolske klopi, zato želimo, da pristojne oblasti šolnikom podajo boljša in bolj učinkovita navodila, da se šole opremi z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in se s tem omogoči čimprejšnjo ter čim bolj varno vrnitev za vse dijake in dijakinje.
Situacijo v BiH evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič označuje za humanitarno katastrofo, a za njen nastanek ne prevzema odgovornosti.
Zgledov, kjer so mestne oblasti prepoznale potencial samoorganiziranih skupnosti in jih podprle v obliki demokratično vodenih in trajnostno naravnanih projektov, imamo več kot dovolj.
Vrstijo se prelomne pravne odločitve, ki pomen varstva okolja in ukrepov zoper podnebne spremembe neposredno vežejo na spoštovanje in zagotavljanje temeljnih človekovih pravic. Slovenska vlada poskuša pravice ukiniti in domet mednarodnopravnih obveznosti zamejiti.
Zapis ameriške pisateljice in protivojne aktivistke o delovanju v Alžiru med in po alžirski osvobodilni vojni zoper francosko kolonialno oblast, ko je Alžirija sprejela politiko odprtih vrat in solidarnosti z vsemi zatiranimi. Vsi so bili dobrodošli. Elaine Moktefi si danes še naprej prizadeva za zaščito okolja in podnebja, za družbeno pravičnost in pravice Palestincev.
Ime slovenskega mikologa so prvi omenili člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Janez Gorenšek, direktor Inštituta za aplikativno […]
Barve, humor, ustvarjalnost. To brez spregovorjene besede sporočajo protestniške intervencije in lutke, s katerimi že leta na protestih […]
Kaj narediti, ko človek, ki je prebegnil pred smrtjo, mučenjem in razčlovečenjem, v Sloveniji prosi za pomoč? Na […]
Kam vodijo v življenju posameznika vsi dogodki, poti, izkušnje in kaj bi kot družba lahko ter morali zagotoviti vsem? V sodelovanju s časopisom Kralji ulice objavljamo zapis o eni življenjski poti in dokumentarni film Diagnoza: Življenje o enem nepozabnem doživetju.
Bogastvo najbogatejših se je v zadnjem letu še povečalo: v Ameriki, Sloveniji, po celem svetu. Ne gre za […]
Slovensko gasilstvo si je z drugo svetovno vojno na obzorju želela podrediti tedaj politično najmočnejša Slovenska ljudska stranka. Zgodovinarka Mateja Ratej piše, da je bil to tudi del obračuna s komunističnim gibanjem.
Profesorica in pisateljica Monika Žagar v intervjuju o tem, zakaj ne bi podprla podelitve nobelove nagrade Petru Handkeju, o rasizmu in nasilju, v katerega vodi sovražni govor.
Piše akademska slikarka, mednarodno priznana in nagrajena ilustratorka Alenka Sottler. V eseju se vprašuje, ali sedanji sistem ne spodbuja in nagrajuje napačnih vedenjskih vzorcev ter opominja na potenciale sodelovanja, pravičnosti, delitve dobrin in sočutnosti, ki so zapisani v naše evolucijske gene.
Zadnje zaostrovanje kaznovanja ljudi je vlada umestila v novembrski interventni zakonski paket. Z njim je spremenila 36 zakonov. […]